Hvala za besedo. Spoštovane članice in člani odbora, predstavniki Ministrstva za kulturo in ostali prisotni. Dovolite, da vam na tem mestu predstavim razloge zaradi katerih je Državni svet sprejel odložilni veto na Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti.

Državni zbor je zakon sprejel 19. decembra 2024. S strani Državnega sveta je bil zakon proučen glede njegovih pomanjkljivosti, njegove neustreznosti, pravičnosti in sistemskih učinkov. Na podlagi teh ugotovitev je Državni svet dne 23. decembra 2024 sprejel odložilni veto na Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Vlada navaja, da je zakon pripravila s ciljem nadomestiti zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine, ki je po njenih ocenah zastarel in pomanjkljiv. Računsko sodišče je že leta 2009 opozorilo, da stari zakon ne določa jasnih meril za dodelitev izjemnih pokojnin, kar je povzročilo neenakopravno obravnavo, tveganja za nezakonite odločitve in celo nezmožnost odločanja državnih organov. Vlada je zato menila, da je potrebna pravna ureditev, ki bi zagotovila bolj transparentne postopke, jasna merila ter enakopravno obravnavo prejemnikov dodatka k pokojnini oziroma izredne pokojnine. Kljub temu Državni svet ugotavlja, da novi zakon ne odpravlja ključnih težav na tem področju. Zakon sicer določa pogoje za priznanje dodatka k pokojninam za umetniške dosežke, vendar so merila po oceni Državnega sveta neustrezna. Seznam relevantnih nagrad in priznanj vključen v prilogo zakona, navkljub svoji oceni državnega sveta pretirani širini ni celovit, saj spušča nekatere stanovske nagrade, obenem pa neenakomerno zastopa različne umetniške smeri. Komisija Državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino je opozorila, da takšna ureditev ne odraža celotnega dogajanja na področju umetnosti. V 4. členu zakona so določeni različni odmerni odstotki za odmero dodatka, in sicer v višini 100 odstotkov od razlike med odmerjeno in najvišjo možno osnovo za izračun pokojnine za prejemnika Prešernove nagrade za življenjsko delo ter 50 odstotkov iste razlike za vse ostale upravičence. Predvideni način odmerjanja dodatka po oceni Državnega sveta povzroča neupravičeno razlikovanje med prejemniki tega dodatka, saj bo višina dodatka obratno sorazmerna višini pokojnine, odmerjene po splošnih predpisih. S tem bo prišlo do neupravičenega razlikovanja med prejemniki dodatka, saj bodo na podlagi vrednostno enakih dosežkov prejemali dodatke v različnih višinah. Poleg tega zakon ureja le dodatke s področja umetnosti, medtem ko na drugih področjih, na primer na področju znanosti, ohranja staro neustrezno ureditev. To povzroča diskriminacijo in dodatno fragmentacijo sistema, kar je v nasprotju s priporočili Računskega sodišča, ki je že leta 2009 zahtevalo celovito in sistemsko ureditev. Dodatno izpostavljamo neustrezno oceno finančnih posledic zakona, ki jih Vlada za leto 2025 ocenjuje na višino 180 tisoč evrov, vendar ta ocena v besedilu predloga zakona ni podprta z analizo potencialnih prejemnikov, niti s podatki o nerešenih vlogah iz obdobja veljavnosti starega zakona. Ti podatki so ključni za realno oceno obremenitve državnega proračuna.

Državni svet prav tako opozarja na različno pravno obravnavo oseb, ki so dosegle izjemne dosežke na področju umetnosti, glede na to ali so pravnomočno obsojene pa jim obsodba še ni bila izbrisana, kar pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, na kar je v svojem mnenju k predlogu zakona opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Tako različno obravnavanje pomeni poseg v načelo enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, saj je podlaga za različno urejanje niso okoliščine, ki jih dopušča prej navedeni člen Ustave.

Državni svet podpira nagrajevanje izjemnih dosežkov na področju umetnosti, saj ti pomembno prispevajo k razvoju družbe in krepitvi nacionalne identitete vendar pa menimo, da je zakon v trenutni obliki neustrezen. Na podlagi vseh navedenih opozoril in pripomb Državni svet predlaga, da Državni zbor pri ponovnem odločanju o zakonu slednjega zavrne, vlado pa poziva, da v luči napovedane pokojninske reforme pripravi celostno in sistemsko ustrezno rešitev za dodatke k pokojninam za izjemne dosežke na vseh za državo pomembnih področjih. Hvala lepa.