Hvala lepa za besedo predsedujoča.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Vlada je na 135. redni seji 9. januarja 2025 sprejela mnenje o zahtevi Višjega sodišča v Ljubljani za oceno ustavnosti četrtega odstavka 234. člena Zakona o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, in ga na podlagi 265. člena Poslovnika Državnega zbora posredovala Državnemu zboru. Vlada Republike Slovenije meni, da zahteva vlagatelja za oceno ustavnosti ni utemeljena in da izpodbijana določba ni v neskladju z Ustavo Republike Slovenije.

Razlogi so obširno navedeni v pisnem mnenju Vlade in se vsebinsko prekrivajo z razlogi, ki so vsebovani tudi v pisnem mnenju Zakonodajno-pravne službe. In jih je že predstavila predstavnica Zakonodajno-pravne službe, zato bi le na kratko predstavila.

Vlada je v svojem pisnem mnenju uvodoma obrazložila pravno organizacijski ustroj in pravno ureditev družb z omejeno odgovornostjo ter predvsem vlogo poslovodje in družbenikov take družbe ter predstavila pravne možnosti, ki jih ima družbenik, tako iz naslova korporacijskih pravic, ki izhajajo iz njegovega poslovnega deleža, na primer odpoklic zamenjav poslovodje, zahteva za pridobitev informacij kot tudi možnost uveljavljanja odškodninskega varstva zaradi nevestnega dela poslovodstva.

Po mnenju Vlade, te pravne možnosti predstavljajo učinkovito varstvo pravic družbenika družbe z omejeno odgovornostjo. Mnenje Vlade obenem opozori tudi na to, da z vidika pravnega reda kot enotnega sistema pravnih pravil tudi procesna ureditev v Zakonu o pravdnem postopku, katerega pravila se podrejeno in smiselno uporabljajo tudi v stečajnem postopku, torej v postopku tako imenovane generalne izvršbe in ureditve v drugih procesnih zakonih, kot je na primer Zakon o izvršbi in zavarovanju, družbeniku družbe z omejeno odgovornostjo izrecno ne priznava položaja stranke ali udeležencev postopku ali samostojne procesne legitimacije. Zato bi po mnenju vlade tovrstna možnost samostojne pritožbe družbenika v predhodnem stečajnem postopku predstavljala tudi nesistemsko rešitev.

V mnenju se Vlada opredeli tudi do vlagateljeve zahteve za začasno zadržanje in meni, da pogoji za začasno zadržanje izdanega sklepa o začetku stečajnega postopka niso izpolnjeni, saj vlagatelj v zahtevi ni izkazal, da bi z izvršitvijo lahko nastale težko popravljive škodljive posledice. Predlagatelj v svojem predlogu ni konkretiziral, kako bi v konkretnem primeru nastale težko popravljive škodljive posledice, ker je pritožbeno sodišče, ki je hkrati predlagatelj v stečajni zadevi, prekinilo postopek odločanja o pritožbi, slednje pomeni, da sklep o začetku stečajnega postopka še ni pravnomočen. ZFPPIPP določa, da je z dejanji, ki se nanašajo na unovčevanje premoženja dolžnika, dopustno začeti šele po pravnomočnosti sklepa o začetku stečajnega postopka, drugi odstavek 330. člena ZFPPIPP.

Zlasti je treba poudariti, da upravitelj v tem času deluje tudi na način in v smeri ohranitve stečajne mase in stečajnega dolžnika kot poslovne celote za primer ter zagotavljanja ohranjanja vrednosti premoženja in posledično varovanja interesov upnikov. Zato Vlada, kot že uvodoma izpostavljeno, meni, da izpodbijana ureditev četrtega odstavka 234. člena ZFPPIPP ni v neskladju z Ustavo in da je predlog za začasno zadržanje nadaljnjega opravljanja dejanj neutemeljen. Hvala lepa.