Hvala lepa.

Vlada v zvezi s predlogom referenduma podaja naslednje mnenje. Poudarja, da je bil Predlog zakona o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti oblikovan zaradi dejstva, ker sedanji Zakon o oblikovanju o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge pač je zelo zastarel in je pomanjkljiv, ne opredeljuje natančnih kriterijev za podlago za priznanje in odmero izjemnih pokojnin in to predstavlja možnost neenake obravnave, celo nezakonitega odločanja o postopkih priznanja in odmere izjemnih pokojnin in tudi v praksi je veliko primerov, ki so problematični glede na to, je nujno, da se po več desetletjih to področje primerno pravno uredi tako, da bodo postopki priznavanja in odmere dodatka k pokojninam pregledni, transparentni, da bodo jasno določeni kriteriji, da bodo jasno določena pravila ravnanja in da bo s tem zagotovljena zakonitost odločanja predvsem pa tudi enakopravna obravnava vseh predlagateljev. Predlog zakona zato natančno določa seznam priznanj in nagrad, ki se štejejo kot izjemni dosežki na področju umetnosti. Z njimi predlagatelji izkazujejo posebne zasluge za kakovost, za pomen, za prepoznavanje umetnosti v Republiki Sloveniji, tudi za prepoznavnost Slovenije v tujini. In poleg tega jasno opredeljuje osnovo za odmero dodatka ter način odmere dodatka, določeni so pa tudi splošni pogoji za priznanje pravice do dodatka in postopek priznanja oziroma tudi ukinitve te pravice. Pri tem predlog zakona v celoti sledi načelu zakonitosti, načelu enakega obravnavanja. Predlagateljev in seveda načelu javnosti. V prvem odstavku 2. člena predloga je jasno določeno, da se pravica do dodatka prizna državljanu in državljanki Republike Slovenije, ki z izjemnimi dosežki na področju umetnosti izkazuje posebne zasluge za kakovost, za pomen, za prepoznavnost umetnosti v Republiki Sloveniji ali za prepoznavnost v tujini. V drugem odstavku tega istega člena so kot upravičenci iz prvega odstavka opredeljeni prejemniki Prešernove nagrade za življenjsko delo, prejemniki nagrade Prešernovega sklada, ki so poleg nje prejeli vsaj še eno nacionalno priznanje ali nagrado, ki so navedene v Prilogi ena, ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj ali nagrad in so ali pa so prejemniki odlikovanja na podlagi Zakona o odlikovanjih Republike Slovenije, pri katerih je iz utemeljitve razvidno, da je bilo to odlikovanje podeljeno za delo na področju umetnosti, in ki so poleg tega prejeli še vsaj eno nacionalno priznanje ali nagrado iz Priloge ena ali vsaj eno od visokih mednarodnih priznanj in nagrad. Dodatek k pokojnini je torej namenjen res izjemnim posameznikom in posameznicam z izjemnimi dosežki na področju umetnosti, kar nenazadnje določa že veljavni Zakon o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. In že ta v 1. členu opredeljuje osebe, ki imajo posebne zasluge na področju znanosti, umetnosti, kulture ali druge dejavnosti, kot tiste, ki so s svojim ustvarjalnim delom dosegli izjemne uspehe oziroma njihova dela predstavljajo vrhunske stvaritve na teh področjih, še zlasti, če so za svoje dosežke prejeli najvišja priznanja v Republiki Sloveniji ali pa tudi v preteklosti še v nekdanji skupni državi, obenem pa tudi visoka mednarodna priznanja. To pa pomeni, da se zakonska ureditev tega področja v tem oziru bistveno sploh ne spreminja, ampak je samo bolj pregledna, jasna in bolj natančno določena. Dejstvo, da seznam pripomb zainteresirane javnosti v okviru javne obravnave s strani Ministrstva za kulturo doslej sploh še ni bil javno objavljen, po mnenju Vlade sploh ni relevantna okoliščina, ki bi utemeljevala razpis posvetovalnega referenduma glede predloga zakona. Naj pa omenim še, da je bil ta seznam medtem že objavljen na spletnih straneh ministrstva, enako velja za pripombo, da v predlogu zakona ni navedenih dovolj drugih držav Evropske unije, v katerih bi bil uveljavljen enak ali podoben način dodeljevanja izrednih pokojnin oziroma dodatkov. Vlada meni, da ta okoliščina ne more odločilno vplivati na dejstvo, da je obravnavano področje nujno treba urediti iz že prej navedenih razlogov. Prav tako pa primerljiva ureditev v drugih državah ni pogoj za to, da se v Republiki Sloveniji to področje ne bi uredilo na podoben način, kot je bilo urejeno že do sedaj.

Na podlagi navedenega Vlada ugotavlja, da predlog za razpis posvetovalnega referenduma ni utemeljen, zaradi česar ga je treba zavrniti. Hvala.