Najlepša hvala.

Glejte, jaz pri teh zadevah v zvezi z Evropsko unijo velikokrat pogrešam eno osnovno stališče, razumevanje stanja, kjer smo, ker je prav to razumevanje stanja, kje smo, največkrat odločilno za to, da lahko sprejemamo ene prave odločitve. Zdaj, če govorimo o tem Draghijevem poročilu, o katerem se pogovarjamo zdaj zelo intenzivno že kar nekaj časa, lahko rečem, da smo leta 2010 v okviru digitalne agende glavnino tistega, kar zdaj piše v tem Draghijevem poročilu, na nek način imeli že pripravljeno, pa smo se o teh stvareh pogovarjali, vključevali tako neodvisnost in konkurenčnost na bistveno večjem številu področij, ampak očitno, očitno ni bilo volje, da se te zadeve v tistem času takrat na kakršenkoli način premaknejo. Zdaj ali naj verjamemo, da je tokrat volje po tem, da naj bi resno začeli razmišljati o evropski konkurenčnosti, bistveno več kot je bilo takrat, ne vem. Glede tistega, s čimer sem začel, glede razumevanja stanja, kjer smo, se pa vračam mogoče malo na ono prejšnjo razpravo, kjer sta bila gospod Tonin in gospod Gregorič na nasprotnih bregovih, popolnoma ... / oglašanje iz dvorane/ Prosim?