Ja, hvala lepa za razpravo, za vprašanja.

Zdaj, kje naj začnem, mogoče tu, ko ste začeli, ko ste, gospod Horvat, kaj pomeni zdaj ta, kaj pomenijo obrestne mere oziroma tole, kar določa ECB? To je mogoče najlažje vprašanje. Torej obrestne mere, ki jih določa ECB, so tiste ključne obrestne mere, ki potem določajo raven obrestnih mer na finančnih trgih, ki so osnova za vse obrestne mere, potem imajo države, imamo različne pribitke v odvisnosti od tega našega kreditnega tveganja, ampak pravilo načelno seveda je, da zdaj, ko so, ko se torej obrestne mere znižujejo, da je novo zadolževanje, ki ga izvajajo kolegi v zakladnici, pomenijo nižje obrestne mere. Slovenija se večinoma zadolžuje z obveznicami, kar pomeni, da se zadolžuje po fiksni kuponski obrestni meri, takrat, ko se zadolži, je to tista obrestna mera, ki jo bo potem na desetletni, recimo obveznici plačevala deset let in iz tega tudi izhaja to, kar ste gospod Gregorič tudi vi potem izpostavil, ne, zato, ker je bilo zdaj v bistvu, bom rekla, ene desetletno obdobje izrazito nizkih, celo negativnih obrestnih mer, tudi Slovenija se je zadolžila med korono, ker so bile pač take razmere, se je zadolžila po negativni obrestni meri, kar pomeni, da je izdala obveznico s kuponom nič in da je dobila v, ko se je zadolžila, je dobila, ne vem, recimo milijardo 50 in potem je vrnila čez deset let milijardo, zato pomeni ta negativna obrestna mera in ko se je zadolžila po tako nizkih obrestnih merah za ta dolga obdobja, mislim, da imamo celo tam do 80 izdane, / medsebojni pogovor/ do 2060 izdane, tako, do 2082 izdane obveznice, se pravi po fiksni nizki obrestni meri. Zato je gospod Gregorič, ta tehtana obrestna mera, ki jo imamo na celoten dolg, toliko nižja. In ker so pa seveda lani, so pa obrestne mere, lani je pa vodila Evropska centralna banka v bistvu močno restriktivno denarno politiko, višale obrestne mere, zato bile, zato so bile seveda potem lani te obresti, ti kuponi, po katerih smo se zadolževali, toliko višji. Zdaj smo spet pač v tej fazi zniževanje obrestnih mer. Tako, da čisto en tak preprost zaključek je, da bo zdaj, ko bodo zapadla, po navadi nam zapadejo v začetek leta pač kakšne obveznice in zdaj, ko se bodo pač, se bomo zadolžili po teh, se pravi, spet nekoliko pričakujemo, nižjih obrestnih merah. Na desetih letih, to je tisti nek benchmark donosnost, na desetih letih je bila zdaj, je bil naš donos do zrelosti, se pravi za Slovenijo, je bil zdaj nekje dobre dobre 3 odstotke, bomo rekli, zdaj pa mislim, da je padel in je nekje na, ne vem, se bo potem, v bistvu me bo Marjan potem še kaj dopolnil z bolj natančnimi podatki. Se pravi, to pomeni, da se bomo predvidoma, zdaj, ko je pač cikel zniževanja obrestnih mer, da se bomo tudi v prihodnjem letu nekoliko nižje zadolževali.

Zdaj, gospod Vrtovec, vi ste celo razpravo zdaj v bistvu peljali v to smer, da dolg nam nominalno narašča, nam nominalno narašča, ampak zato, ker nam pa BDP hitreje narašča, se nam pa pač dolg v odstotku BDP znižuje. Jaz mislim, da tu je v bistvu odgovor mogoče tudi kar preprost, se pravi, če načelno država uporablja tudi javni denar za produktivne namene, za to, da v bistvu pomaga ustvariti razmere, da BDP raste hitreje kot raste dolg, je potem to ta logična posledica, da ti v bistvu BDP, da s tem, ko se zadolžuješ, pomagaš, da BDP poganjaš, in da v bistvu, če to uspeš, da ti raste BDP hitreje, potem ti delež dolga v BDP pada.

Zdaj, jaz res na današnji komisiji, no, ne bi razpravljala o strukturi davkov. To kar ste povedali, je dejstvo. Slovenija je, kar se tiče, povedali ste delno pravilno, kar se tiče prispevkov smo visoko v Evropi, kar se tiče pa samega davčnega bremena, smo pa pod povprečjem Evrope, ampak struktura davkov, o tem ste verjetno govorili, je pa taka, da na določenih področjih, na obdavčitvi dela, da je pač oziroma da na premoženju poberemo premalo, gledano torej primerjalno podpovprečno premalo pač podpovprečno.

Torej, na obdavčitvi dela pa poberemo v bistvu podpovprečno in ko ste omenjali Hrvaško, ja, je razbremenila ste rekli, delo, ampak je uvedla davek na nepremičnine, tako da, saj to ni nobena skrivnost, da pripravljamo izhodišča za ta del, se pravi, kako, kako spremeniti ta davčni miks, ampak tu je, tu je trčilo že dosti vlad na isti problem, kaj pač pomeni obdavčitev nepremičnin, tako da absolutno bo v tem mandatu oziroma v prihodnjem letu bodo ta izhodišča, kaj se lahko da, kaj se da narediti na tem davčnem miksu, kot mu rečemo, bodo sprejeta, tako, da bomo videli, če bomo, torej če bomo pripravljeni na družbeni dogovor, da strukturo teh davkov spremenimo.

Jaz mislim, da sem, torej te številke, gospod Gregorič, ki ste jih omenjali, ja, 43 milijard je bil lani celoten javni dolg, to sem pač tudi pojasnila glede teh obrestnih mer, zakaj je lanska taka, zakaj je povprečna. Ja, in povprečna ročnost dolga je deset, z zadnjo obveznico, kot ste slišali, da zapade leta 1982. Obresti lani, ki smo jih plačali, so bile 684 milijonov, letos mislim, da se bodo ustavile nekje pod 700, torej nekje na 780, imam jaz v spominu drugo leto v proračunu smo jih načrtovali, mislim, da okrog 820, tako da, ampak tukaj, tukaj tega ne znamo napovedati čisto natančno, ravno zaradi tega, ker vemo, koliko imamo kuponov na obstoječih obveznicah, ne vemo pa oziroma ugibamo lahko, kakšne bodo, pod kakšnimi pogoji se bomo pa na novo zadolžili, se pravi, tako na teh dolgoročnih obveznicah, kot na kratkoročnejših menicah. Gospod Gregorič, ta vaš komentar glede tega, da damo za obresti več kot za znanost in raziskave, Ja, to je ta problematičen del zadolženosti, da je potem treba znaten del ali državnega proračuna ali celotnih javnih financ, se pravi, tudi po drugih enotah, potem nameniti za odplačilo obresti. Tukaj lahko povem, da je, da smo imeli dejansko že bistveno, bistveno večji del proračuna, ki smo ga morali namenjati čez milijardo in v tistih bistveno manjših proračunih, se pravi v tistih proračunih, ki so bili težki recimo deset milijard, se spomnim, da je šla milijarda za obresti, tako da to so bile ene druge razmere, potem je pa naša zakladnica, ki, kot verjetno veste, je prejela tudi nagrado za najboljše upravljanje dolga, ravno zaradi tega, ker so kolegi, pa bodo pač to bolj natančno res lahko sami povedali, ker so šli v vse te zamenjave in so pač optimizirali in zamenjevali obstoječe, obstoječe obveznice z drugimi, z nižjimi kuponi, tako da smo na ta način, s tem aktivnim pristopom k upravljanju dolga, se pravi, ne samo pobrali kakšno nagrado, ampak predvsem prišli do tega, da je delež obresti zdaj obvladljiv spet pod bistveno pod povprečjem, ki ga imajo druge, se pa lahko seveda samo strinjam z vami, da to je bolečina za vsakega, ki pripravlja proračun, ki primerja, koliko gre za obresti, ki so en tak bistveno manj produktiven namen kakor mogoče kaj drugega.

Jaz bi se tukaj ustavila, tako, da če bi me želel še direktor zakladnice kaj dopolniti. Hvala lepa.