Najlepša hvala.

Jaz bom v bistvu imel mogoče eno vprašanje na koncu, drugače pa tudi razpravo. Absolutno sem zadovoljen, da pač javni dolg je v obvladovanju, ampak dajmo si tu povedati, kaj zdaj to pomeni. Zdaj, državna sekretarka je lepo predstavila in je rekla, nominalno se je javni dolg zvišal za milijardo evrov, v odstotkih bruto domačega proizvoda se pa je znižal. Zdaj, kaj je tukaj dobro, to, da smo mi nominalno milijardo dolga dvignili ali to, da pač imamo takšno gospodarsko situacijo, da se je GDP znižal in je ta odstotek potem nižji, kajne?

Torej, imate tukaj na drugi, imate tukaj notri, mislim, da v gradivu tudi graf, kjer kaže, poglejte to, Hrvaška ima dolg na GDP nižji, medtem ko ima GDP 3,8 odstotkov. Torej, kdo je bil uspešen pri obvladovanju dolga? Se pravi, mi dolg dobro obvladujemo, pa je zelo dober, ne zara…, ne nominalno, nominalno se je pač povečal, ampak v odstotkih na bruto domači proizvod, kaj je pa tudi edino, to se pa strinjam, je pač, je merilo, kajne, po maastrichtskih kriterijih in je pač merilo, ampak nam javni dolg pada zaradi tega, ker se nam znižuje bruto domači proizvod, da se razume. Se pravi, tukaj notri je ta korelacija, da imamo take številke, Če bi imeli bruto domači proizvod enak kot smo ga imeli dve leti nazaj, bi bila situacija obrnjena, drži? Ali pa, če bi imeli bruto domači proizvod enak, kakor smo ga imeli, ne vem, leta 2022, bi ta javni dolg narastel, pa bi lahko ga imeli nominalno v enakih zneskih.

Zaradi tega je prav, da pač tukaj pač imamo to predstavitev do tega javnega dolga, se pravi, to ja, da smo, da je v redu, da je obvladljiv ampak na drugi strani, kaj to pomeni, pa je treba čisto na plastičnem primeru prikazati. Se pravi, če pogledate tudi tukaj države v tem križu, kako so razporejene, boste videli, so tudi druge države, ki recimo glede na njihov GDP se mogoče njihov nominalni dolg sploh ni povečal, da se razume, mogoče se njihova nominalna vrednost javnega dolga ni povečala, pa so v bistvu slabši kot pa mi, recimo, kajne…

Zdaj še ena stvar, ki je, jaz se strinjam tukaj z gospodom Horvatom glede bonitetnih ocen, da je to edino tisto pravo merilo, ki velja na trgu, so bonitetne ocene, to je pač, in tukaj pač ne moremo biti, ne moremo biti kritični. Se pravi imamo stabilne, imamo po vseh treh, po vseh treh največjih agencijah pač dejansko stabilne obete. Kar se pa tiče aktualnih razmer, se bom pa spet odzval na predsednika Vlade, ki je dejal, v predstavitvi proračuna takole: Mnogi nam zavidajo, kako dobro nam gre. Kajne, je govoril v Državnem zboru. Sosednje države, poglejte, kaj se dogaja. Spustil je sicer Hrvaško, pa bi samo eno stvar povprašal, ali je pri nas, so bile te napovedi, ki jih je izrekel finančni minister na začetku mandata, predsednik Vlade tekom mandata, glede nižjega obdavčit…, nižje obdavčitve dela, razbremenitve, razbremenitve dela, zdaj tukaj pač ne bom posegal v prispevke ampak govorimo samo o davkih, se pravi ne v celoti, o oprispevčenju, ampak samo o drugi stvari, ali je to realnost da se zgodi tekom tega mandata?

Zaradi tega, ker spet, pozabil je predsednik Vlade povedati eno drugo stvar, ne, da imamo tokrat bolnika Evrope, ki se je začel na severu, to je v Nemčiji, in ki gre dol po tej osi, ne? In da so v bistvu problem ta trenutek tiste države, ki so bile gonilna sila Evropske unije, da ne govorimo o Italiji, poglejte kakšen deficit ima Italija v tem, v tem gradivu je tudi Italija notri omenjena. Veste, to so resni problemi, ki jih imajo te velike, več deset milijonske države. Če pa pogledate te vitalne države, pa se opravičujem, spet Hrvaško, Hrvaška je pred dvemi leti ali pa zdaj že leto in pol, zelo, zelo močno znižala obdavčitev, obdavčitve na vseh nivojih, tudi davek na dobiček. Jaz poznam, jaz poznam kar nekaj podjetnikov, ki so rekli, imamo to državo izjemno radi, ampak bomo ostali še vedno tukaj. In pa v zadnjem letu dni pač dviga pokrov, zaradi tega, ker Hrvaška, saj to je tudi tam dol in, ne vem, 400 tisoč Slovencev ima vikende na Hrvaškem, ki lahko odpre kaselc kadarkoli, na Hrvaškem in ima recimo obdavčitev svojega dobička pač na deset odstotni ravni, pri nas je pač drugače.

In če pogledamo potem pa njihove rezultate oziroma vpliv tega nizkega obdavčevanja na njihov GDP, vidimo, da v bistvu se jim to ne pozna, se jim ni poznalo v roku enega leta in pol od sprejema teh odločitev, ki so zelo porezale obdavčevanja in tudi, ne vem, njihov bruto domači proizvod, da ne bo pomote, je mnogo boljši kot naš, da, se strinjamo, mi mnogo boljše živimo, ker imamo na ogromno drugih področjih še vedno ogromno prednosti, ampak če pogledate pač bruto domači proizvod, pa tudi, smo že pri javnem dolgu, pa vidite to, da jih recimo nižji davki niti na kratko, niti kratkoročno niso kaj veliko prizadeli, ampak imajo nove priložnosti, ker se pač podjetja ustavljajo pri njih, tudi velike multinacionalke in tam odpirajo sedeže podjetij, ne pa pač tu pri nas, no.

Tako, da v bistvu najbolj pa me zanima obdavčitev dela, kajti po vseh kriterijih OECD-ja, drugih mednarodnih institucij, je naša obdavčitev pač ena izmed najvišjih v Evropi, kar se, kar govorimo, pač obdavčitev dela. In mene zanima kako tukaj ljudi razbremeniti? Zadnjič smo že govorili, v Italiji je bruto plača, smo mi Italijo prehiteli, a veste, po višini bruto plače toliko smo bogati, po neto izplačilu pa še vedno smo 7 tisoč evrov za Italijo, pač povprečjem Italije. Zdaj, kaj je narobe, če me nekdo vpraša, ki je, recimo, da Italijo poznam, ker sem rojen tam v neposredni bližini, pa sem tam živel, a veste, Italija ima birokracijo mnogo večjo kot mi, administracijo mnogo večjo kot mi, problemov ima tisoč, z demografskimi kazalci je katastrofa, z migrantsko situacijo še večja, da ne govorimo o tem, v Italiji je politična situacija, se pravi čudež je, da je že dve leti ena vlada tam na oblasti. Se pravi, oni imajo, drugače, da bo pomote, ogromno tudi strukturnih težav in tako naprej, ampak poglejte to, po bruto plači, povprečje, smo mi boljši, plačamo več, medtem ko Italijan pa dobi na koncu 7 tisoč evrov več, neto. To je tisto kar ljudi zanima. Pa me ne boste me prepričali, da je v Italiji zdravstvo slabo, ker ni, ker ni, ker ni. Pa tudi šolstvo, ni imel sprivatiziranega. Italija je recimo ena taka država, zlasti sever Italije, ki je nam(?) zelo podoben, da ne bo pomote.

Se pravi, tukaj vidimo te primerjave, da nekaj bo na tem področju tega treba narediti, jaz vem, da je to zelo težko, znižati davke in reči, okej, kako bomo mi preživeli naslednja dva proračuna, če ne bomo toliko dobili, ne. Ampak recimo, da bomo imeli čas, da smo imeli čas tekom te vlade, ki je imela zelo lepo večino, 1 stranka 42, 41 mandatov v Državnem zboru, da smo imeli politično toliko močno vlado, da bi to lahko naredila, žal pa se bojim, da je pred njo samo še en let vladanja in da v enem letu take reforme ne moreš pripraviti, pa so bile tukaj zelo silne obljube in jaz, državna sekretarka, ne vem, res, da je danes razprava o javnem dolgu, ampak ima tudi neposredno povezavo, zaradi tega, ker vidimo, da javni dolg se giba na vrednost GDP, me zanima, kakšen je tukaj obet v naslednjem, v naslednjem letu, no, oziroma v tem tekočem letu, glede nižjih davkov na plače? Ne bom govoril o dobičkih, ker tu gre za ideološko vprašanje, če prav razumem. Zame ne gre za ideološko vprašanje, ampak vedno v tem parlamentu potem pridemo do tega politološkega vprašanja, politikantskega, bogate je treba obdavčiti takoj. Saj imate tudi, po mojem, scenarije, če se jahte obdavči dodatno, koliko malo dobimo ven, če se obdavči nepremičnine, kakšen je celoten izplen. To so minimalni zneski v pozitivo na proračunski strani. Tako da… Drugače kar se tiče še, če povzamem še enkrat, 68,4 naš javni dolg v GDP, če bi še one stvari dali ven, ker ste jih omenili, bi prišli pod 60 odstotkov. Tudi glede napram drugim državam je naš dolg pač obvladljiv, bonitetne ocene so v redu, sem pa prej samo plastično prikazal, da naš GDP oziroma javni dolg je na 68 odstotkov tudi zaradi tega, ker nam GDP pada in je ta odstotek pač drugačen.

Okej, še kdo razprava? (Da.)

Izvolite.