Dobro jutro, spoštovani gospod predsednik, lepo pozdravljeni, hvala lepa za besedo, tudi vsem poslancem in ostalim prisotnim!

Pa bom začela tu, kjer ste v bistvu končali vi, zakaj je poročilo nekoliko zamujalo. Glede na to, da gre za tak obsežen dokument in glede na to, da se torej javni dolg meri in primerja z drugimi državami in med leti predvsem v odstotkih BDP, in glede na to, da smo letos pričakovali revizijo BDP, smo počakali tistih par dni, zato da smo lahko dejansko objavili številke, ki bodo zdaj stale malo dlje, kot bi stale, če bi imeli tisti preliminarni BDP. Dejstvo je, da se v nominalnih zneskih ni nič spreminjalo, ampak isti hip, ko pač SURS naredi neko revizijo časovne vrste za nazaj, potem pač to ni ravno, bi naredili poročilo in potem bi bilo to poročilo že, bi kazalo pač za par odstotnih točk ali pa za nekaj bazičnih točk napačne številke.

Tako da, torej, če na kratko predstavim to poročilo, ki ga redno spremljate na Komisiji za nadzor javnih financ. Torej, dolg sektorja države v deležu BDP kaže oziroma nadaljnje zniževanje tega deleža, tako da je v letu 2023, je dolg sektorja države kot delež BDP, se je znižal za 4,3 odstotne točke glede na leto poprej, in sicer znaša 68,4 odstotke BDP, če pa upoštevamo še likvidnostno rezervo oziroma stanje enotnega zakladniškega računa države, se pa potem dolg sektorja države na neto osnovi celo zniža pod to referenčno maastrichtsko mejo 60 odstotkov BDP.

Poročilo je klasično, standardizirano, vsebuje podatke o izvedbi programa financiranja državnega proračuna za leto 2023, potem podatke o zadolževanju pravnih oseb javnega sektorja, podatke o dolgu sektorja država po metodologiji presežnega primanjkljaja in dolga ter pa podatke o izdanih poroštvih Republike Slovenije. Slovenija se je v letu 2023 za potrebe financiranja državnega proračuna zadolžila s kratkoročnimi in dolgoročnimi dolžniškimi vrednostnimi papirji, torej z državnimi obveznicami, z zakladnimi menicami in pa s posojilom Evropske komisije oziroma Evropske unije za izvajanje načrta za okrevanje in odpornost. Vsega tega skupaj je bilo za 3 milijarde 342 milijonov evrov in tako je dolg državnega proračuna na 31. december 2023 znašal 39 milijard 827 milijonov evrov in se je v primerjavi z letom prej nominalno povečal za milijardo 982 milijonov.

Z zasledovanjem srednjeročnih strateških ciljev pri zadolževanju in z aktivnim upravljanjem dolga Republika Slovenija še naprej ohranja ustrezno visok povprečni čas vezave dolga, in sicer skoraj deset let pri povprečni obrestni meri portfelja v višini 1,6 odstotka. Evrska tehtana povprečna obrestna mera novo izdanega dolga v lanskem letu je znašala 3,56 odstotka, povprečna ročnost do dospelosti pa 12 let.

Za obresti, torej za servisiranje dolga, smo lani plačali 684 milijonov evrov oziroma 1,1 odstotek BDP, kar je 0,1 odstotno točko nižje, se pravi v BDP nižje kot leto pred tem.

Zdaj, relevanten kriterij zadolženosti države v mednarodnem merilu je seveda dolg sektorja države in ta je od leta 2020, ko je bil pač, ko je med korono pač skočil preko 80 odstotkov, se je zdaj v teh treh letih znižal na 68,4 odstotke. To je ta številka, ki smo jo pač lani zdaj dosegli; če prevedem to v milijarde evrov, je to 43,7 milijarde evrov in znotraj tega dolga sektorja država je dolg državnega proračuna 95 odstotkov, medtem ko, recimo, so še lokalne enote, se pravi, občine so zadolžene za milijardo 119 milijonov, medtem ko sklada socialne varnosti konec leta 2023 nista bila zadolžena.

Zdaj, če se primerjamo malo z drugimi, torej v Evropi, torej s povprečjem EU 27 ali pa s povprečjem Euro area, se je dolg znižal in v tej mednarodni primerjavi Slovenija ostaja izrazito podpovprečno zadolžena država; za 13 odstotnih točk BDP smo nižje, kot je recimo povprečje EU, ki je še vedno preko 80 odstotkov. Tudi v primerjavi s predcovidnim obdobjem še vedno Slovenija izkazuje visoko oziroma celo višjo bonitetno oceno. Srednjeročna strateška usmeritev in prizadevanje ostaja, da se doseže boniteta, da se dosežene bonitetne ocene pri teh glavnih bonitetnih agencijah ohranjajo. Naše trenutne bonitetne ocene so AA- Standard & Poor's, potem A pri Fitchu, Moody's nas je ocenil z A3 tri in agencija DBRS A (high). Se pravi, in verjetno ste pa zasledili prav prejšnji teden, sta nam dve agenciji, en malo pred tem, pa tudi Moody's, so nam v bistvu te svoje obete spremenili iz stabilnih v "positive outlook", se pravi v pozitivne izglede, kar pomeni, da verjamejo, da bo naslednja sprememba ocene, da bo pač na pozitivno, se pravi, da nekako verjamejo tem dokumentom in temu, tem usmeritvam, ki jih država sledi.

Še dolg pravnih oseb javnega sektorja iz 87. člena ZJF je leta 2023 znašal 3 milijarde 800 milijonov, kar predstavlja 6 odstotkov BDP in to stanje se je v primerjavi s predhodnim letom rahlo znižalo. Poroštev je bilo lani, je bilo lani izdanih malo, za 13 milijonov, in sicer največji del je bil namenjen za makro finančno pomoč Ukrajini, unovčenih je bilo pa praktično pol milijona državnih poroštev in izterjanih 04 milijone, tako da se je v letu 2023 stanje državnih poroštev s preteklim letom znižalo za 428 milijonov in znaša, torej poroštva znašajo 4 milijarde sto, če zaokrožim, kar predstavlja 6,4 odstotkov BDP.

Toliko imam pripravljeno zdaj za uvod, seveda smo pa s kolegoma na voljo za dodatna vprašanja, hvala lepa.