Hvala za besedo.

Torej, no, zdaj smo v tem času pred božičem, pa imamo pred sabo tudi novelo Zakona o dolgotrajni oskrbi. Tudi v mnenju Državnega sveta piše, da bi v take, ker postavljamo nek sistem, o katerem že tako dolgo govorimo, čim manjkrat posegali. In glede na to, da, da je kar nekaj izvedbenih vprašanj, ki jih postavljajo predvsem tisti, ki bodo to izvajali torej na terenu, ki bodo to izvajali, ki že imajo izkušnjo s kakršnokoli podobno storitvijo na terenu, se postavlja nekaj vprašanj, ampak mi v Slovenski demokratski stranki smo vseeno vložili en amandma, tudi zato ker smo bili ob tem predlogu, ki ga imamo danes na mizi, presenečeni, da tega ni. Sicer je gospod minister že povedal, da to bo spomladi, ampak ker je zadeva tolikoplastna in se sučemo v nekem krogu težav, ki nam, ki se nam, in ovir, ki so nam postavljene na tej poti, da to tako zelo pričakovano in res težko pričakovano, kajti pri ljudeh, tako pri tistih starejših, ki to dolgotrajno oskrbo bodo, ki jo bodo uporabljali, in tudi pri njihovih sorodnikih, so pričakovanja neizmerno velika in se težko čakajo ti datumi v letu 2025, ne samo zaradi, no, zaradi plačila prispevka ne, ampak vse ostalo, kar pa, kar pa ta storitev ponuja, pa seveda se pričakuje. In v tem, da se ves čas sučemo okrog tega, da nam je vsem jasno, da mora biti ta sistem res dobro zgrajen, da to je nek doprinos v naši družbi, se pa ves čas učimo okrog tega, kdo bo to izvajal. Za tem so ljudje na eni in drugi strani in zdaj mi smo sicer vložili ta amandma in glede na to, da bo 1. julij 2025 kmalu tukaj, smo se odločili vseeno, in tudi glede na besede gospod minister, ki ste jih tudi oktobra povedali. namreč amandma, da se k 4. členu, da se za torej novim osmim odstavkom doda nov deveti odstavek, zelo preprost, zelo preprost. In sicer se glasi: ne glede na drugi odstavek tega člena je lahko oskrbovalec družinskega člana tudi uživalec starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine. Tega je veliko na terenu, da partner skrbi za svojega partnerja, tega je veliko. Imamo tudi primere, jaz sem sama to videla v domu tam v naši okolici, kjer so, kjer sta mož in žena prišla oba v dom zato, ker je pač je bilo tudi za partnerja lažje, da je bil v domu zraven, zato ker je, pač zaradi same oskrbe in zaradi torej partnerjevega dodatnega drugega življenja, torej družabnega, socialnega življenja, da se lahko s tem ukvarjal, ni bilo pa druge varnosti. Torej nekako so tukaj velika pričakovanja in ne vem, zakaj zdaj pravzaprav podaljšujete to pravico, to možnost torej izvajanja v spomlad 2025, da bo takrat šele. Sprejmimo danes ta amandma in gremo dalje in še ena storitev bo tem ljudem dana in bodo se lahko pripravili na to. V bistvu smo to ves čas opozarjali in vem, da imate vsi podobna mnenja in zato zakaj bi čakali. To je preprost dodatek k tej, k tej paleti storitev in tudi možnost je torej dana. Ljudje bodo vedeli, pri čem so in kako se bodo lahko, kajti če bomo to marca potrdili, je potem do 1. julija še zelo malo. Zakaj to govorim? Zato ker, zato ker se o izvajalcih, torej o kadrih ves čas pogovarjamo in ves čas slišimo apele k temu, da pri tem pač nismo uspešni, da bi pridobili torej primerne kadre. In verjetno bodo tudi na terenu, torej pri izvajanju oskrbe na domu težave tudi pri lokalnih zavodih, tistih, ki bodo pač preko, torej podpisali pogodbo z lokalnimi skupnostmi. Moram povedati, da smo v ponedeljek na občinski seji naše občine v Radljah potrdili odlok torej o dodatni storitvi in tudi dodatno dodali še en svet, strokovni svet znotraj javnega zavoda, torej socialno, za socialnovarstvene zadeve, se pravi, da se občine pripravljajo z odloki na izvajanje dolgotrajne oskrbe. Sicer kako bodo torej s kadrom to izpeljali, moram reči, da dokaj optimistično gledajo, ampak jaz vas opozarjam glede na to, da vas opozarja tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ti podatki so verjetno nam vsem znani, da smo tukaj, pa res tudi moram reči, s temi ukrepi, ki so bili dani, v bistvu nismo, nismo dosegli še niti približno v bistvu nam še cilja. Ne, cilja itak ne, ampak vsaj nek napredek. V bistvu nam samo ta pripravljenost, torej prijave na razpisana delovna mesta po domovih kažejo na to, da nimamo ljudi, da nimamo ljudi, da je bilo letos samo uspešno zaključenih 27 odstotkov razpisov. za zapolnitev prostih delovnih mest, da recimo za mesto bolničar negovalec le 9 odstotkov razpisov uspešnih. Še leta 2020 je bilo to 29 odstotkov. Da tudi pri dietnem kuharju je bilo uspešnih tudi zelo malo, torej 13 odstotkov še leta 2036, tudi za srednje medicinske sestre leta 2020 je bilo 44 odstotkov prijav, je zdaj samo 19 in tako naprej, da ne naštevam. In da se, da se vsi ti, ki se ukvarjajo torej z dolgotrajno, torej s temi, s temi storitvami torej v socialnovarstvenih zavodih, bojijo tudi tega, da bi naj, da je napovedalo 10 odstotkov zaposlenih, da se bodo, da bodo poiskali zaposlitev drugje. Potem vemo, da je v teh zavodih tudi najvišji delež, nadpovprečen delež zaposlenih invalidov, ki so že sami torej omejeni s svojimi obremenitvami in omejitvami, da je velik problem.

Zdaj se pa, jaz zdaj govorim tako na splošno in tudi posebej poudarjam zato, ker sem tudi dobila sporočilo glede plačne reforme. Vsi se tako zanašamo na to, kako bo ta plačna reforma pa kar naenkrat prinesla velik, veliko zanimanja, veliko motivacije, da se hkrati sprašujejo tudi po zavodih. Namreč glede na sprejeto plačno reformo in pa hkrati tudi z ukinitvijo dodatka posebnega vladnega projekta za plačno skupino J, to je tisto dodatno, torej spremno osebje v domovih, brez katerih domovi ne morejo funkcionirati, torej brez nikogar ne morejo, ampak to so tisti spodaj, čistilke, perice, kuharji, pomočniki kuharjev, šivilje, vzdrževalci, servirke, bodo namreč s to plačno reformo in s to ukinitvijo tega posebnega vladnega projekta iz leta 2023, v bistvu ne bodo pridobili ničesar. Plačna skupina J zdravstvo in socialno varstvo je torej do sedaj na osnovi tega posebnega vladnega projekta, ki so, ki ga je vlada podaljšala še pred enim letom, 28. 12. 2023 do konca leta 2024, torej se z letošnjim letom ukinja, je namreč prejemala do 150 evrov bruto za polni delovni čas. Tukaj je pač vodja, direktor določil, kolikšen znesek do na opravljeno delo k mesečni plači, ali 75 evrov ali 100 ali 150 evrov bruto, je bilo pač odvisno od števila ur prisotnosti na delovnem mestu. Konec letošnjega leta 2024, torej to izplačilo poteče, se to ukinja in za zaposlene na teh delovnih mestih je namreč ta dodatek prejemal, prejemal minimalne plače, predstavljal nek pomemben del izplačila prejetega osebnega dohodka. In s plačno reformo bodo podobno kot vsi uslužbenci tudi zaposleni v tej plačni skupini v zdravstvu, torej v plačni skupini J v zdravstvu in socialnem varstvu prejeli pravzaprav res na višje osnove oziroma višje plačne razrede, pri določenih zaposlenih te plačne skupine J pa torej pa bo zaradi ukinitve tega dodatka na osnovi posebnega vladnega projekta teh 150 evrov bruto bodo prejemali celo manj kot pred plačno reformo. Jaz vem, da so v mnogih domovih naredili analize, primerjave, ker pač jim ni vseeno in želijo vsaj te ljudi obdržati. In kajti pri plačni reformi bodo prejeli 1. 1. 2025 12 procentov razlike, vendar ne manj kot 100 evrov bruto, potem 1. 10. 2025, torej tako postopoma in da bodo torej kljub tej plačni reformi obljubljeni oktobra, do oktobra 2025 prejemali zaradi ukinitve tega dodatka nižjo plačo kot so do sedaj, torej v bistvu dve leti. V bistvu bi lahko s tem današnjim, s tem, kar sem vam zdaj povedala, vzeli tudi kot predlog, da se izplačilo dodatka na osnovi posebnega vladnega projekta podaljša do konca leta 2025, vse do takrat, do oktobra 2025 torej, ko bo pač to malo višje, čeprav to ne bo kaj. Pa zdaj bo pa v bistvu manj, do oktobra 2025 bodo prejemali v bistvu manj v tej skupini, v tej plačni skupini kot so do sedaj dve leti. To bo seveda pomenilo en kup slabe volje in vprašanje, kaj se bo dogajalo še naprej.

Potem je tukaj še eno vprašanje .Zdaj glede na plačno reformo ste, se postavlja vprašanje pravzaprav, kako naprej. Namreč veste, da veliko zavodov komaj pokriva vse stroške za poslovanje in zaradi tega je Ministrstvo za solidarno prihodnost, ste sofinancirali stroške, za stroške dela s tem socialnim zavodom. Zdaj se bodo seveda s plačno reformo ti stroški še povečali, kar se sliši pravzaprav grozno, enako kot se sliši zdaj tudi recimo, da se poveča toliko vzgojiteljicam, pa da morajo zdaj zato lokalne skupnosti povečevati ceno vrtca, vzgojnine za starše, a ne, torej kar se sliši grozno, zaradi plač, ampak kaj zdaj to pomeni pa za te socialnovarstvene zavode. Namreč se moramo zavedati, da so torej te cene oskrbe administrativno določene in ne pokrijejo v celoti celotne, celotnih stroškov poslovanja. In je zdaj pomembno vprašanje za vse zavode ali bodo stroški povišanja plač v domovih za starejše na podlagi plačne reforme kriti iz državnega proračuna ali bodo morali zavodi ta dvig. / kašelj/ Se opravičujem. Dvigniti torej na, torej dati na pleča stanovalcev. Nekateri že komajda krijejo stroške. Verjetno bo morda s popolnoma, popolnoma uveljavljeno dolgotrajno oskrbo to mogoče tudi za koga lažje. / kašelj/ Se opravičujem. Pa vendarle.

Torej zdaj, če to je zdaj samo en tak nabor nekih pomislekov še v tem trenutku. Jaz sama sicer menim, da se vse skupaj morda pa vendarle, ne le morda, se prepočasi odvija. Marsikaj bi lahko pohitrili in naredili tako, da bi bilo že pred 1. julijem 2025. A veste, takrat bodo ljudje začeli plačevati ta 1 procent oziroma 2, ta prispevek za dolgotrajno oskrbo. Pa vendarle ... / kašelj/ Se sprašujemo, kako bo s storitvami.

Pa še eno vprašanje imam. Namreč jaz sem to vprašala že novembra, sem to stvar predstavila tudi Varuhu človekovih pravic, kaj je s tistimi državljani Republike Slovenije, ki so že, ki dobivajo pokojnino po umrlem partnerju iz tujine. V tem trenutku oni torej ne morejo plačati prispevka za dolgotrajno oskrbo, ker pač to gre neposredno torej iz neto dohodka, pa so pripravljeni plačati. Kako? Zdaj, zdaj, bilo je tudi vprašanje, ti ljudje po mnenju centrov za socialno delo, ki je pač vstopna točka, kjer so se pozanimali in tudi na zdravstveni zavarovalnici pravijo, da niso upravičeni do dolgotrajne oskrbe. Tukaj gre predvsem za starejše ženske, ki so bile doma, mož je delal v tujini celo življenje in zdaj imajo pač pokojnino iz tujine. Glede na to, da so zdravstveno zavarovani in po teh mednarodnih pogodbah z zdravstvenimi storitvami v Sloveniji ni težav in da tudi piše v zakonu "zavarovane osebe" - torej po kom? Zavarovane, torej te osebe nikoli niso imele težave s plačevanjem dodatnega zdravstvenega zavarovanja, prej so ga plačevale s položnicami. Tudi to je vprašanje. Zdaj, sicer gremo zdaj malo ven, ampak gre za ljudi, ki bodo tudi, z dolgotrajno oskrbo se ukvarjajo, zdaj pa ne plačujejo dodatnega. In odgovor je bil, da ni težav, ker je to poravnano, torej tudi ker že v Nemčiji, pač torej v državi, od koder prihaja pokojnina, je to odšteto in po mednarodnih pogodbah je to rešljivo. Torej zdaj pač tega ni treba in zdravstvene storitve so dostopne. Kaj je pa zdaj z dolgotrajno oskrbo? Ali lahko razložite? Mislim, novembra mi še nihče ni. Na kakšen način naj ti ljudje ali pa naši ljudje, ki delajo v tujini zdaj v tem trenutku, ne bodo mogli plačevati prispevka za dolgotrajno oskrbo, je ne bodo potrebovali, pa jo bodo vseeno dobili? Ali na kakšen način, torej v katero blagajno in kako, na kakšen način naj ta prispevek za dolgotrajno oskrbo plačajo? Govorim o tem, da si predstavljajte gospo, recimo že blizu 90., ki je še dokaj vitalna in je zdaj najbolj užaljena zaradi tega, ker kot državljanka Republike Slovenije ni upravičena do neke storitve, živela je pa ves čas tukaj na istem naslovu, skrbela za družino in marsikaj s svojim prostovoljnim delom v svojem okolju tudi prispevala. Pa glejte, nekateri bodo imeli težave finančne s tem, nekateri pa ne, pa bi to želeli rešiti tudi njihovi svojci. Torej to so neke stvari, neka vprašanja, ki jih moramo, mislim, bi že morali nekako imeti v uvidu in jih tudi rešiti.

Zato pa še enkrat jaz mislim, da lahko danes gospod minister in vsi člani odbora se strinjate s tem, da je lahko ta naš amandma sprejet, da to gre tudi v to, v ta predlog zakona, torej z današnjim dnem in potem na seji sprejet kot predlog. In potem lahko torej, da so tudi uživalci starostne, predčasne, vdovske in družinske pokojnine oskrbovalci družinskega člana, kajti to bi že moralo biti pravzaprav, ker ta storitev že naj bi delovala, že tudi rešeno. In bi to lahko rešili danes in čim prej tudi se storitev lahko izvaja. Hvala lepa. Toliko zaenkrat. Če bo še kaj. Hvala.