Spoštovani predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, minister in državni sekretar s sodelavci ter ostali prisotni, lep pozdrav.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog obravnavala včeraj na 16. izredni seji. Zavedamo se pomembnosti dobro delujočega sistema dolgotrajne oskrbe za vse, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo že danes in tudi za vse generacije, ki jo bodo potrebovale v prihodnje. Gre za ureditev, ki terja širšo družbeno podporo, zato smo malo z razočaranjem sprejeli informacijo, da predlog zakona ne vključuje nekaterih ključnih rešitev iz predhodne javne razprave, ki naj bi po pojasnilu predlagatelja potekala na temo nujnih sprememb veljavnega zakona z namenom njegove lažje implementacije in vključevanja v širši krog udeležencev. Komisija ob tem opozarja, da predlog zakona ni bil deležen obravnave na Ekonomsko-socialnem svetu, ampak zgolj seznanitev na strokovni skupini, ki je na tem področju deluje v njegovem okviru. Posledično se Ekonomsko-socialni svet do predlaganih rešitev ni mogel opredeliti kljub zavezam, ki izhajajo iz protokola podpisanega s strani Vlade Republike Slovenije in ostalih dveh socialnih partnerjev z namenom ponovne oživitve socialnega dialoga. Ker oba partnerja v socialnem dialogu, tako delodajalska kot sindikalna stran, predstavljata pomembne deležnike tudi v samem delovanju sistema dolgotrajne oskrbe zlasti z vidika zagotavljanja virov za njegovo delovanje, je tokratno postopanje predlagatelja, ki predstavlja enega od partnerjev ESS, po oceni komisije neprimerno, hkrati pa lahko negativno vpliva na nadaljnje delo ESS. Komisija ocenjuje, da bi bilo smiselno v Zakonu o dolgotrajni oskrbi segati čim manjkrat, premišljeno, s čim manj negativnih posledic za sam sistem in njegove uporabnike, zato nas ni ravno navdušila napoved pristojnega Ministrstva za solidarno prihodnost, da se bo v kratkem predložilo še dodatne spremembe veljavnega zakona.

V razpravi so člani komisije ocenili, da je bila tokratna novela pripravljena zgolj za to, da se izpolni določene zaveze, brez da bi se vključilo rešitve, ki bi lahko v pomembni meri vplivale na samo izvajanje zakonskih določb in delovanje sistema dolgotrajne oskrbe. Komisija je sicer že ob sprejemu veljavnega zakona opozorila na to, da zgolj zakonske podlage brez hkratnega zagotavljanja njihove izvedljivosti ne bodo zadoščale za vzpostavitev dobro delujočega sistema dolgotrajne oskrbe; tudi v vetu na trenutno veljavni zakon smo v Državnem svetu opozorili ravno na to. Zato smo na seji podrobno prisluhnili službam Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa tudi Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, ki opozarjata na izvedbeni del določb te zakonodaje. Služba ZZZS je tako na primer opozorila na možne težave z delovanjem sistema zaradi možnih zapletov. z izmenjavo podatkov med ključnimi deležniki v sistemu. Aktivnosti v zvezi s tem bi namreč morale že teči, a niso sprejete niti še ustrezne pravne podlage, na katerih bodo temeljile tehnične rešitve. Skupnost socialnih zavodov Slovenije pa opozarja na stroškovne elemente delovanja sistema tako zaradi dviga plač kot zaradi predvidenega sistema financiranja nove cene enot storitev dolgotrajne oskrbe, ki bodo zavodom s finančnega vidika povzročale kar nekaj težav. Komisija tudi eno kot ključnih ovir za uspešno implementacijo sistema dolgotrajne oskrbe prepoznava tudi težave s kadri pri večini deležnikov v sistemu, pri čemer se seveda zaveda, da slednjih ne da rešiti čez noč ne na podlagi usposabljanja dodatnih domačih kadrov kot tudi ne na podlagi pridobivanja kadrov iz tujine. Seznanjeni smo bili tudi s predlogom domov za starejše, da se v trenutno proste kapacitete v domovih namesti tujce, ki bi jih sicer zanimala zaposlitev v domovih, a jih od tega odvrača nedostopnost bivališča v naši državi. Ministrstvo pravi, da predlog preučuje, a ga skrbi vidik spremembe namembnosti namestitev. Komisija v zvezi s tem ocenjuje, da moramo biti pri iskanju rešitev bolj fleksibilni, ker običajni pristopi očitno ne delujejo več.

Komisija kot enega od ključnih elementov, ki bodo lahko v bistveni meri vplivali v prvi fazi na samo implementacijo, nato pa tudi na učinkovitost delovanja sistema dolgotrajne oskrbe, prepoznavajo tudi finančna sredstva, ki jih država namenja na področju dolgotrajne oskrbe. Ocenjuje, da je predlagatelj že v osnovi prenizko ocenil sredstva, ki bodo potrebna za implementacijo celotnega zakona, pa tudi sredstva, ki bodo predvidoma potrebna za izpolnitev zakonskih zavez in predložene zakonske novele. Kot veliko breme za sistem smo ocenili novo plačno reformo v letu 2025, katere vpliv bo večji kot zgolj na plače, saj bo najbrž imela multiplikativen učinek na celotni sistem. Pri tem je bilo v razpravi članov komisije izražena skrb, da bi se v končni fazi bremena na navedenih dodatnih stroškov prevalila na uporabnike sistema, kar nikakor ne bi bilo sprejemljivo.

Po opravljeni obsežni razpravi je bila predlogu zakona navkljub zgoraj navedenim pomislekom izglasovana podpora. Hvala za pozornost.