/ izklopljen mikrofon/

Od začetka? V redu.

Torej Zakonodajno-pravna služba je pripravila pisno mnenje, in sicer je preučila zakon z vidika svojih nalog, se pravi z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in z zakonodajno-tehničnega vidika.

V uvodnem delu mnenja je najprej opozorila na morebitno povratno veljavo 11., 12. in 13. člena predloga zakona. Upoštevaje, da teka zakonodajnega postopka ni mogoče z gotovostjo predvideti, ker v širšem smislu zakonodajni postopek obsega tako veto kot tudi zakonodajni referendum. Po ustaljeni ustavno sodni preso..., ustavno sodni presoji na podlagi 155. člena Ustave pa lahko povratno učinkovanje upraviči le posebna javna korist, ki mora biti v zakonodajnem gradivu posebej izkazana in opredeljen.

Glede na to, da je bilo mnenje izdano pred dvema dnevoma, bi izmed pripomb k posameznim členom izpostavila pripombo k 1. členu, in sicer da dopolnitev občinskih nalog na področju dolgotrajne oskrbe ne vzpostavlja povsem jasne podlage za sklenitev teh pogodb med občinami in javnimi zavodi, katerih ustanovitelj je Republika Slovenija, za izvajanje dolgotrajne oskrbe na domu in da bi bilo treba v ta namen dopolniti tudi določbe 5. poglavja, in sicer ne le glede vpisa v register, kot je predlagano s 6. členom predloga zakona, ampak tudi z dopolnitvijo določb, ki se nanašajo na vrste in ustanovitev javnih zavodov in opravljanje dolgotrajne oskrbe v posamezni obliki. K 3. členu je po oceni ZPS nov podzakonski akt ministra v neskladju z legalitetnim načelom, saj iz predloga zakona ne izhaja, na kakšen način se bodo določile vrste opravljanja dolgotrajne oskrbe, če bo edini predlagani kriterij oblika opravljanja dolgotrajne oskrbe, in v čem se bo vrsta razlikovala od oblike. Pri dopolnitvi 20. člena je ZPS opozorila, da predlagano zakonsko besedilo ne izkazuje v obrazložitvi izkazanega namena in ne omogoča poenostavljenega prehoda v sistem dolgotrajne oskrbe za starša invalidne osebe, ki je dopolnila 18 let. Pri 5. členu je ZPS opozorila, da je treba pri vsakem posredovanju osebnih podatkov zaradi zahtev 38. člena Ustave jasno določiti, za katere osebne podatke gre in s kakšnim namenom se posredujejo. Pri 6. členu je ZPS opozorila na dvom o tem, da metodološka navodila Nacionalnega inštituta za javno zdravje predstavljajo zakonsko materijo, saj gre po navadi v takih primerih za interni akt, ki ne daje zunanjih učinkov. Sicer pa je v zvezi s spremembo drugega odstavka 61. člena, ki med relevantne akte za vpis v register vključuje tudi pogodbo z občino, opozorila na pripombe danes že v zakonodajnem postopku za Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki takrat niso bile ustrezno upoštevane. Vpis v register je namreč pogoj za začetek izvajanja dolgotrajne oskrbe, zato bi moral zakon določneje opredeliti pogoje za vpis oziroma način izkazovanja pogojev za opravljanje dejavnosti, kar pa iz ustanovitvenega akta, koncesijske pogodbe in pogodbe z občino ni razvidno. K temu členu je pripravljen amandma koalicijskih poslanskih skupin, ki izdajo metodoloških navodil črta iz predloga zakona, medtem ko NIJZ ostaja organ, ki vodi register. Čeprav se bodo vloge za vpis v register vlagale pri ministrstvu, pristojnem za dolgotrajno oskrbo, registrski organ, ki register vodi, ostaja NIJZ. Prav tako v zakonu ni določeno, kako izpolnjevanje pogojev za dolgotrajno oskrbo učinkuje na vpis v register. To vnaša v zakon po oceni ZPS neusklajenost, ki je s to novelo ne bo mogoče odpraviti, saj s predlogom zakona niso novelirane vse določbe, ki to materijo urejajo, zlasti 63. člen Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Med pripombami iz pisnega mnenja bi pa posebej izpostavila pripombo k 10. členu, torej spremembo 122. člena Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je prehodna določba in ureja dosedanje izvajalce socialnovarstvene storitve pomoči družini na domu. V veljavnem zakonu je namreč določeno, da se, da so te določbe že konzumirane, saj so vsi datumi tako za izkazovanje pogojev kot tudi za izdajo potrdila in za vpis v register že potekli. Glede na navedeno ta ureditev za spreminjanje ni več dosegljiva, saj je bil prehod zaključen. Predlagana ureditev torej ne pomeni le spremembe ureditve tako, da bo uveljavljena za nazaj pred uveljavitvijo predloga zakona, ampak je tudi nesmiselna, ker je tudi z 10. členom predloga zakona spremenjena ureditev prvega in drugega odstavka 122. člena, vezana na 1. oktober 2024, ki je že potekel. Dodatno smo opozorili na spremembe tretjega in četrtega odstavka, ki so zapisane tako, da so v neskladju s prvim in drugim odstavkom. Poleg tega je predlagana, predlagano, da občina oziroma pristojno ministrstvo lahko izdata potrdilo ne le, ko ugotovita izpolnjevanje pogojev za vpis v register, ampak tudi že ob podaji enostranske izjave javnega zavoda oziroma koncesionarja, ki se ob izteku roka za izpolnjevanje pogojev za opravljanje dolgotrajne oskrbe ne preveri, zato smo morali opozoriti, da morajo izvajalci dolgotrajne oskrbe ves čas opravljanja dolgotrajne oskrbe izpolnjevati pogoje za njeno opravljanje in da ti zajemajo tudi izpolnjevanje kadrovskih, prostorskih, tehničnih pogojev ter standardov za opravljanje DO. In če to, če ti pogoji niso dejansko preverjeni, bi lahko bilo ogroženo varno opravljanje dolgotrajne oskrbe, ki je opredeljeno v 8. členu Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Sicer pa vloženi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin odpravljajo nekatere pripombe iz mnenja in besedilo predloga zakona do neke mere izboljšujejo, vendar glede na vsebino te novele ne pomenijo celovite in usklajene novele osnovnega zakona. Amandma k 5. in 6. in 10. členu pa pripomb iz mnenja ne odpravljajo v celoti. Hvala.