Hvala lepa, spoštovani predsednik.

Spoštovana gospa ministrica, cenjeni gostje, kolegice in kolegi! Na zasedanju tretjega odbora generalne skupščine OZN, ki je bilo 11. novembra je bil obravnavan Predlog Resolucije Organizacije Združenih narodov o boju proti poveličevanju nacizma, neonacizma in drugih praks, ki prispevajo k razpihovanju sodobnih oblik rasizma, rasne diskriminacije, ksenofobije in sorodnih nestrpnosti. Kot je znano, je bil ta osnutek resolucije sprejet s 116 držav, glasovi držav, 54 držav je bilo proti, med njimi zelo velika večina držav članic Evropske unije, 11 je bilo vzdržanih. In to v bistvu skupaj z amandmajem s katerim je bila izražena zaskrbljenost, da je Ruska federacija skušala opravičiti svojo agresijo proti Ukrajini na podlagi domnevne odprave neonacizma ter da uporaba neonacizma na nek način za opravičevanje ozemeljske agresije pravzaprav spodkopava resnične poskuse boja proti neonacizmu. Nekaj presenečenja v javnosti je sprožilo tudi dejstvo, da je proti sprejemu osnutka resolucije bila tudi Slovenija. V preteklosti, kolikor vem, je bila ta resolucija predlagana v sprejem že večkrat, se je sicer Slovenija v takih primerih vzdržala, kar je zmotilo tudi Zvezo združenj borcev za vrednote NOB, in tudi en del slovenske javnosti, še posebej tudi v luči nedavnega sprejetja novele Zakona o javnem redu in miru, ki v noveliranem delu naslavlja prav področje poveličevanja nacizma, fašizma in širjenja idej nasilnih in potrjeno zločinskih ideologij, zato bi spoštovano ministrico prosil, če nam lahko pojasnite, kaj je v ozadju te resolucije in zakaj je Slovenija glasovala tako kot je.

Hvala lepa za odgovor.