Ja, hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.
Spoštovani poslanke in poslanci!
Najprej mi dovolite, da čestitam slovenski policiji, vsem policistkam in policistom za dobro delo. In naj povem, da zaradi njihovega dobrega dela je Slovenija varna in seveda sem kot minister za notranje zadeve na njih in na delo vseh slovenskih policistk in policistov zelo ponosen.
Naj predstavim ekipo, ki je danes z mano. Z mano je generalni direktor policije, gospod Senad Jušić in direktor Uprave kriminalistične policije, gospod Damjan Petrič. Z mano je generalni direktor Direktorata za policijo in druge varnostne naloge, doktor Dario Levačič in pa generalni direktor Direktorata za migracijo Matej Torkar.
No, res je, v zadnjih dneh je bilo s strani opozicije, pa tudi v slovenskih medijih, več očitkov na neobvladovanje varnostne situacije v Republiki Sloveniji, celo očitek, da slovenska policija svojega dela, svojega poslanstva ne opravlja dobro. To moram zelo jasno in odločno zanikati, zavrniti in poudariti, da Ministrstvo za notranje zadeve z obema organoma v sestavi, tako policijo kot Inšpektoratom Republike Slovenije za notranje zadeve, svoje delo opravlja zakonito, strokovno, v skladu s svojimi pooblastili in predvsem učinkovito. Slovenska policija zagotavlja varnost vsem prebivalkam in prebivalcem v Republiki Sloveniji, kar se seveda odraža tudi v zadnjih raziskavah. Raziskave Ogledalo Slovenije, kjer je policija kot inštitucija na petem mestu po stopnji zaupanja v samo inštitucijo in pa seveda je slovenska policija od letošnjega marca do oktobra v tej, v tem, v tej raziskavi narasla, zrasla za dve točki.
Če se pravzaprav navežem na stanje migracij, naj povem, da se slovenska policija uspešno sooča z nezakonitimi migracijami in smo letos za 20 odstotkov znižali število nezakonitih prehodov državne meje. To nam pokaže tudi ta graf, in sicer z modro barvo so označene migracije v prejšnjem letu, v letošnjem letu z rdečo barvo in seveda tukaj se zelo jasno vidi, da so število nezakonitih prehodov slovenska policija v sodelovanju seveda tudi s sosednjimi državami in pa tudi na evropski ravni, znižane.
Naj samo povem, da je politika na evropski ravni, kjer je tudi sam predsednik Vlade doktor Robert Golob, prispeval, da se Evropska komisija ukvarja predvsem z izvornimi državami, saj je predsednica Evropske komisije obiskala države severne Afrike in pa seveda na bližnjem Vzhodu, to so te izvorne države od koder prihajajo tujci nezakonito v države Evropske unije in seveda, to je ena ključnih politik Evropske komisije in pa seveda tudi nas ministrov za notranje zadeve, ker podpiramo, da se stanje v izvornih državah izboljšuje tudi z različnimi razvojnimi pomočmi, da se na nek način zaustavlja samo nezakonito migracijo v Evropsko unijo. Naj povem, da v obdobju od 1. 1. 2024 do 8. 12., torej do 8. decembra 2024, je bilo na vseh notranjih mejah, torej na vseh mejah Slovenije z državami evidentiranih skupaj 44 tisoč 932 nedovoljenih vstopov, kar pomeni za 20,6 odstotkov manj kot v lanskem letu. Prejetih in obravnavanih tujcev je bilo največ na območju policijske uprave Novo mesto, 84,2 odstotka, to je že tradicionalno, kajti tujci največkrat vstopajo na območju Občine Brežice. Potem na Policijski upravi Maribor beležimo 5,1 odstotek obravnavanih tujcev, ki so nezakonito vstopili v Slovenijo in pa na Policijski upravi Koper 4,3 odstotka, vse ostale policijske uprave so manj obremenjene. V obdobju od 1. 1. 2024 do 8. 12. 2024 na notranji meji s Hrvaško je bilo obravnavanih 43 tisoč 532 nedovoljenih vstopov, kar je v primerjavi z lani 19,9 odstotkov manj, torej številke se znatno zmanjšujejo in pa najpogostejše obravnavani državljani so državljani Sirije, Afganistana in pa Turčije.
Policija seveda z dobrim delom preprečuje kazniva dejanja tihotapljenja in letos je prejela do 10. 12. 520 tihotapcev, od tega je bilo za 479 tihotapcev odrejen pripor. In tukaj moram seveda policiji čestitati za dobro delo na področju preprečevanja tihotapljenja tujcev preko, ne samo Slovenije, preko tudi držav Zahodnega Balkana. Naj tudi poudarim, da tukaj policija sodeluje v Europolovi operativni skupini ZEBRA, ki deluje na Hrvaškem, skupaj s hrvaško policijo in pa seveda tudi italijansko policijo, ki se nam pridružuje, tudi nemška policija, policija Bosna in Hercegovina sodelujejo v temu, v tej operativni skupini in seveda, to je uspešen model preprečevanja tihotapljenja tujcev preko državnih meja.
Naj povem, da je Slovenija in pa seveda samo Ministrstvo za notranje zadeve, tudi sama policija, izredno, izredno aktivna v sodelovanju z Italijo in Hrvaško, to je v tako imenovanem trilateralnem formatu. Tudi danes smo se slišali ministri za notranje zadeve, ko smo seveda izmenjali svoje poglede na stanje v Siriji po zamenjavi Asadovega režima in pa seveda na vseh ravneh, tako na področju direktoratov kot seveda na sami policiji. Tudi generalni direktor policije vodi sestanek generalnih direktorjev policije zahodnega Balkana, tako, da se policija na teh ravneh srečuje in seveda tudi izmenjuje na strateški ravni različne poglede in pa seveda vsebine s strani policije, tudi na področju nezakonitih prehodov tujcev.
Moram povedati, da slovenska policija ima z vsemi sosednjimi policijami mešane patrulje, tako s Hrvaško kot seveda tudi z Italijo, Madžarsko in Avstrijo in seveda tudi v tem trilateralnem formatu se pogovarjamo in želimo dogovoriti, da bi seveda skupaj z italijansko policijo in pa seveda slovensko policijo in pa hrvaško policijo, varovali zunanjo schengensko mejo na Hrvaškem. To seveda, Slovenija je že nekaj časa na to pripravljena, vendar seveda tukaj čakamo še pripravljenost Republike Hrvaške in verjamem, da bo tudi do tega kmalu prišlo.
Naj seveda tudi povem, da sem bil celo poletje vpet v romsko vprašanje in ne nazadnje, ste me spremljali tako na samih občinah, ki sem jih obiskal, kjer živi romska populacija, kot seveda tudi potem po tistem napadu na policijsko patruljo, kjer je seveda policija zaustavljala storilca prekrška in seveda ta ni ustavil in se je seveda potem šla za njim in potem tisto, vemo na televiziji, posnetki, ki so pravzaprav napad na policijsko patruljo, sem tako jaz kot generalni direktor policije, obiskal vse romske občine in nenazadnje tudi policija je ukrepala na romsko vprašanje in pa predvsem na pobude županov, ki so nam jih dajali že, bom rekel, spomladi. Saj sem bil na obisku v Grosupljem in nenazadnje tudi potem. Ko sva z generalnim direktorjem obiskala občino Škocjan, je seveda policija začela intenzivno z aktivnostmi v jugovzhodni Sloveniji. In tudi sedaj, ko te ukrepe ocenjujemo iz nekega daljšega časovnega obdobja, nekaj mesecev, ugotavljam, da se je stanje na področju delovanja same policije, kjer živi romska populacija izboljšalo. Pa vendar naj kot minister za notranje zadeve povem, da še nisem zadovoljen s stanjem in zato bo policija izvajala te ukrepe še naprej. S tem stanjem ni zadovoljen tudi generalni direktor policije. In tukaj pa vseeno se moram strinjati tudi s predlagateljico, da so vse prepogosti tudi različna streljanja in pa seveda odkloni v romski skupnosti povezani s kriminalom pravzaprav morajo urejati na način, kot jih seveda policija tudi ureja in seveda to policija tudi dobro počne, zato s temi ukrepi nadaljujemo še naprej. Moram povedati, da sem tudi v stalnem stiku z župani, tako kolikor obiščem. Zadnjič sem obiskal eno konferenco v Kočevju in sva se ob robu konference sestala tudi z županom gospodom Gregorjem Koširjem, ki jim je seveda povedal, da je stanje mnogo boljše, kot je bilo. Pa vendar sva tudi sama poiskala neke rešitve, kako naprej, na kakšen način. In nenazadnje tudi po telefonu pokličem skoraj vsak mesec župane teh občin in jih seveda povprašam kako in kaj, ali so zadovoljni s samim delom policije in kaj je bilo treba še postoriti. In nenazadnje tudi romsko vprašanje rešujemo na Ministrstvu za notranje zadeve, saj državna sekretarka Ministrstva za notranje zadeve koordinira delo medresorske delovne skupine in verjamem seveda, da bodo tudi resorji predstavili svoje rešitve. Moram pa vseeno poudariti, da je romska tematika izrazito medresorska naloga in da tukaj smo lahko samo uspešni v dialogu: država, lokalna skupnost in pa seveda romska skupnost. Nenazadnje, vesel sem tudi, da se je romska skupnost, gospod Rudež in gospod Muc, da sta se vključila v reševanje romske problematike, saj na ta način se zadeva tudi lažje rešuje. Tako da kritike in očitke, kar se tiče neukrepanja, kar se romske problematike tiče, odločno zavračam. Prav nasprotno, jaz sem bil pravzaprav prvi politik in seveda tudi to je moja pristojnost in odgovornost, da grem na teren in se soočim s samim problemom. To sem tudi naredil. In jaz sem vesel, da smo tudi z župani vzpostavili neko zaupanje in seveda si tudi povemo. Tudi mnogokrat se me malo pokritizirali, smo naredili vse, bi lahko še več in seveda tudi tukaj je generalni direktor policije ukrepal skupaj z direktorji policijskih uprav tako Ljubljane, kot seveda Novega mesta, da se je zadeva premaknila na bolje in da seveda policija ukrepa tudi s posebnimi enotami policije, ko je to seveda potrebno in v kolikor gre za različna kriminalna dejanja. To bomo počeli še naprej in seveda, v duhu tega, da tudi te občine z romsko problematiko postanejo varne in seveda kriminal ima ničelno toleranco povsod, zato bomo pravzaprav ne samo pri Romih, tudi pri večinskem prebivalstvu bo policija pravzaprav te stvari preprečevala. In seveda, kar se romske tematike tiče ni od včeraj, ta problem je že nekaj časa znan. Čez poletje je ekshaliral, vendar Slovenska policija tako kot vedno, je svojo nalogo opravila. Tako je opravljal še naprej in seveda tako kot sem povedal, s samimi aktivnostmi s stanjem še nisem zadovoljen, vendar ukrep na dolgi rok, tako kot sedaj vidimo, na nek način deluje in s tem ukrepanjem, aktivnostmi policije nadaljujemo naprej.
Kar se same kriminalitete znotraj Republike Slovenije tiče, naj povem, da so policijske statistike primerljive s tistimi izpred obdobja koronavirusa. Če pogledamo število kaznivih dejanj v letu 2019 beležimo 50431 kaznivih dejanj, v letu 2020, ko se je že začel potem covid, 48872 tisoč kaznivih dejanj, v letu 2021, ko je bil covid pravzaprav najbolj v porastu 39757 tisoč kaznivih dejanj, takrat smo bili celo zaprti v občine. V letu 2022 je bilo število kaznivih dejanj 44438. V letu 2023 pa seveda prihajajo številke spet na čas pred covidom na leto 2019. Najprej leta 2023 49669 in pa seveda v letošnjem letu 52009 kaznivih dejanj. Moram vseeno povedati, da smo seveda čez celo leto pozivali državljanke in državljane, to pozivam tudi danes, da prijavljajo kazniva dejanja in pa seveda odklone sumljivo početje na telefonsko številko 113 in pa seveda na anonimno telefonsko številko 0801200, v kolikor ne želijo se izpostavljati s svojim imenom, priimkom ali pa tudi, da prijavijo na policijsko postajo najbližjo. Kajti informacija je ključna za preprečevanje kaznivega dejanja in predvsem za preiskovanje kaznivega dejanja. In seveda moram povedati, da se nam je to spodbujanje državljankam in državljanom, da prijavijo kazniva dejanja zares obrestovalo. Tudi zaradi tega je slovenska policija uspešnejša pri preiskovanju kaznivih dejanj in seveda to spodbujamo še naprej, zato seveda pozivamo vse, državljanke in državljane, vse prebivalce in prebivalke Slovenije, da prijavljajo kazniva dejanja.
Zdaj, kar se tiče samih kaznivih dejanj. Ja, zares, ta kazniva dejanja na najbolj ranljivih skupinah, torej nasilje v družini, medvrstniško nasilje in pa spolne zlorabe otrok so ena izmed glavnih prioritet tudi odkrivanje in preprečevanje kaznivih dejanj same policije moram povedati, da smo tukaj tudi naredili kar nekaj posvetov. Sodelujemo na različnih projektih, tako nasilja v družini, medvrstniškega nasilja, spolne zlorabe otrok in moram povedati, da sem bil zadnjič zelo pozitivno presenečen, ko sem bil na konferenci, kjer je profesorica iz fakultet Pravne fakultete v Ljubljani pravzaprav povedala, kako policija zares dobro dela na področju nasilja v družini in nasilja nad ženskami. In tudi ta zahtevna kazniva dejanja, ki se dogajajo mnogokrat, mnogokrat znotraj štirih sten intenzivno preiskuje in jih tudi seveda obravnava. Seveda Slovenska policija tudi sodeluje z drugimi varnostnimi organi drugih držav. In pa seveda tudi ostale policije, tako Europol kot tudi Interpol prepoznavajo Slovensko policijo kot enega od vrhunskih partnerjev. To mi je nenazadnje tudi sama dejala, generalna direktorica Europola. To tudi javno povedala, da je Slovenska policija odlično policija, da odlično sodeluje v vseh projektih Europola. In nenazadnje jaz to seveda kot minister za notranje zadeve tudi potrjujem, to je zares dobro delo Slovenske policije.
Dve zadevi bi rad še omenil, eno je seveda umor v Ljubljani in pa seveda neprijavljeni shodi. Umor v Ljubljani je bil preiskan v šestih dneh. Tukaj moram zares čestitati ponovno Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, njegovemu direktorju Darku Muženiču, ki je vodil samo operacijo. Moram čestitati specialni enoti Slovenske policije, uprave kriminalistične policije, tudi gospodu Petriču in pa seveda policijski upravi Ljubljana, kajti tukaj so zares odlično, seveda, naredili svoje delo in pa seveda več bo povedal generalni direktor Slovenske policije in pa seveda generalni direktor Uprave kriminalistične policije. Več neprijavljenih shodov je bilo. Tudi eden je bil v BTC, katerega ste danes omenjali. Jaz sem o tem shodu bil tudi obveščen, da se je začelo pravzaprav z driftanjem najprej mladih voznikov po BTC in pa seveda tudi o tem, da je slovenska policija bila napotena tam z večjimi patruljami, tudi s posebno enoto policije. Več bo o tem povedal tudi generalni direktor policije. Sem pa podal kot minister za notranje zadeve zahtevo za poročanje o tem dogodku pristojnem direktoratu in to poročilo seveda čakam, da vidim kaj je v tem primeru bilo. Tudi sam ocenjujem, da se je pravzaprav neko divjanje mladih ljudi z vozili po Ljubljani oziroma po samem BTC potem sprevrglo v shod in pa seveda policija, tukaj ukrepala. In nenazadnje tudi policija mi je potrdila, da je bila uporabljena pirotehnika in pa seveda tudi plašilne pištole in seveda policija mi je potrdila, da še naprej preiskuje to dogajanje v BTC. Bo pa seveda generalni direktor policije to pojasnil.
Preden zaključim naj najprej povem, da ocenjujem, da je varnostna situacija v Sloveniji dobra in da kot minister za notranje zadeve poudarjam, da ne gre za nobeno, zares nobeno poslabšanje razmer. Da če nekdo želi predstaviti, da policija svojega dela ne opravlja dobro, da naj mu takoj povem, da varnostna situacija ni slaba, da to statistike tudi seveda govorijo in pa seveda odločno zanikam, da se je varnostna situacija poslabšala. Moram pa vseeno povedati, da ljudje zaznavajo varnost bistveno širše, kot je policijska statistika, da se v naši neposredni okolici dogajajo nenazadnje vojna v Ukrajini in pa seveda tudi razmere na Bližnjem vzhodu. Da je bil v Avstriji odpovedan koncert globalne zvezde / nerazumljivo/, kajti bila je neposredna grožnja terorističnega napada in seveda vse to vpliva na tudi samo percepcijo kaj varnost je pri državljankah in državljanih. Vendar še enkrat poudarjam, da varnostna situacija je dobra in da slovenska policija dela dobro.
Naj tudi ob tej priložnosti povabim poslanke in poslance Odbora za notranje zadeve, da pridejo na Ministrstvo za notranje zadeve. Da pridete v policijo in da pridete tudi v Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve. Tako kot po vzoru na Ministrstvu za obrambo, ko imate terenske seje v različnih organizacijskih enotah ste vabljeni tudi na terenske seje v našo organizacijske enote. Spoštovana gospa predsednica, to je iskreno vabilo spoštovanim poslankam in poslancem, kajti zdi se mi prav, da od blizu vidite, ne samo tukaj iz naših razprav v parlamentu, kaj Slovenska policija počne, kakšne prostore ima, kakšno opremo ima, na kakšen način zadeve raziskujejo? In seveda transparentno bomo pokazali, to je nenazadnje tudi moja politična zaveza, da seveda policiji predstavimo čim širše javnosti in seveda tudi postopke in pa seveda opremo vse to, kar policija dela.
Sedaj pa, spoštovana gospa predsednica, če mi dovolite še na kratko predajam besedo generalnemu direktorju policije in pa seveda direktorju Uprave kriminalistične policije, da pojasnita še par stvari iz, seveda, pristojnosti policije.