Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci in seveda minister z ekipo.

Ja, za Novo Slovenijo, tako kot tudi za vse državljane naše države, je varnost vrednota in v zadnjem času se sprašujemo ali smo res v tej državi še varni. Tako minister za notranje zadeve kot tudi ostali odgovorni za varnost, odgovarjajo, da je Slovenija varna država. Toda dejstva kažejo drugače.

Tudi zadnja anketa, ki ste jo lahko tudi sami prebrali v časopisu Delo in je naredila anketo hiša Mediana pravi, da več kot 50 procentov ljudi se v tej državi ne počuti varno. To je pa že takšna številka, da nas mora vse skrbeti, ampak to ne bo dovolj. Skrb ne bo dovolj, treba bo tudi nekaj narediti, da bodo dejansko ljudje se počutili varne,

Morda danes v tem našem predlogu naštejem tri točke, zakaj smo v Novi Sloveniji prepričani, da se ljudje ne počutijo varne ob tem, ko bom govorila o delu policije, bom govorila seveda o tistih, ki so za vodenje policije po piramidi od najvišjega navzdol odgovorni. Torej, govorila bom o vodstvenem kadru in o prvem politiku, ki je odgovoren za delo policije, torej o ministru Poklukarju. Vsekakor sem osebno prepričana, saj prihajam iz področja, kjer imajo policaji prav posebno nalogo in tudi ostali smo prepričani, da policija, ki dela na terenu, dela dobro, da pa seveda jo je vsak dan manj in se srečuje z vsak dan težjimi problemi.

Začela bom seveda z mafijskim umorom sredi Ljubljane, ki je močno, močno odmeval v javnosti in kjer smo se spraševali, kaj se je dejansko prej dogajalo, da je do tega umora moralo priti. Ta mafijska likvidacija, ki se je zgodila sredi Ljubljane, je odmevala tudi v sosednjih državah, posebno pa v Bosni in Hercegovini, od kod prihaja dejansko umorjeni. Vprašamo se, kaj se je dogajalo v enem letu, ko smo bili priča podobnemu umoru sredi Ljubljane ob prisotnosti dveh mladoletnih otrok. To je bilo 20. januarja lani, ko je bil pod streli umorjen 34 letnik in vsi podatki kažejo, da gre dejansko za umor iz maščevanja dveh zelo, zelo nevarnih članov, ki so pa našli nekako prostor za svoje delovanje in tudi skrivanje v naši državi. Zato nas zelo skrbi, kako je možno, da ni policija tega preprečila, govorim zdaj o, drugi umor, eno leto po prvem umoru, ki še ni raziskan in za katerega je jasno, da izvira iz enako okrutnega maščevanja, kot se je zgodil ta drugi umor glejte, po naših podatkih se policija s problematiko Škaljarski - Kavaški klan, to se pravi, vojne med tema dvema klanoma, ukvarja najmanj že pet let.

In priča smo bili njihovim brutalnim umorom tudi po drugih državah bivše Jugoslavije, zato nas čudi prvo, da so se ti kriminalci zatekli ravno v Slovenijo in tukaj izvršili ta brutalen umor. Namreč, iz sredstev je jasno razvidno, da se je umorjeni gibal tudi po drugih državah in da naj bi bil v preteklosti tudi varovana oseba, zaradi tega, ker naj bi bil pomembna priča v procesu, ki trenutno tudi teče na slovenskem sodišču proti Kavaškemu klanu.

Zato torej vprašanje, kako, da policija ni predvidela te možnosti umora in po drugi strani, kako to, da so se ti kriminalci zatekli v Slovenijo, kot smo kasneje videli pri sami predstavitvi ugotovljenih dejstev aretacije, da so verjetno tukaj dlje časa živeli in se tudi počutili varno, torej res ne bi bil lep občutek, da bi rekli, da je ta naša državica varno področje za tovrstne kriminalce. Vemo tudi, da je umorjeni dejansko bil opozorjen, da je na spisku za likvidacijo in da je dejansko to morala navsezadnje vedeti tudi policija. Navsezadnje so o tem poročali tudi novinarji iz Bosne in Hercegovine in verjetno je naša policija bila v stiku tudi z njihovo policijo in dejansko se postavlja vprašanje, kje se je zalomilo, da je prišlo do tega umora, ki je bil na nek način vsaj za policijo lahko predviden oziroma so ga pravzaprav javno napovedovali. To se pravi, da je umor se zgodil, kot sem pa še rekla, ravno v trenutku, ko teče kazenski postopek. Zaradi tega bi pričakovali, da bi policija bila na te vrstne možnosti zelo pozorna. In da bi jo tudi preprečila.

Še bolj se postavlja vprašanje, kako se počutijo oziroma so se počutili vsi, recimo funkcionarji pravosodnih organov, s tožilko na čelu, ko vemo, da ni bila varovana, čeprav se je pripravljala na sojenje, ki zdaj teče, in vzporedno se je pripravljala tudi likvidacija ene od prič. Vprašanje se postavlja samo od sebe, ali je bil morda na seznamu še kdo drugi, morda kdo od organov iz pravosodja? Mislim, da je policija dejansko postavila pod vprašaj varnost oziroma celo življenje določenih ljudi, ki po službeni dolžnosti morajo sodelovati v tem sojenju. Zato je tudi temu naravnan naš prvi sklep, da si želimo, da bi policija poročala Državnemu zboru in s tem tudi na nek način javnosti, da vemo katere napake so se zgodile, da je prišlo do te likvidacije in v resnici kako varno naj se počutijo vsi tisti, ki delajo na preganjanju tega kriminala in navsezadnje tudi navadni ljudje, ki bi se lahko ob nepravem času znašli na nepravem mestu in bi bile posledice hude. Namreč, še enkrat ponavljam, gre za dva umora v enem letu. Oba sta se zgodila na javnem mestu, prvi seveda tudi v pričanju otrok in seveda vseh mimoidočih. Torej, lahko bi se zgodila nesreča in se samo k sreči ni zgodila, zato je vprašanje kako bo tudi v bodoče policija odreagirala v procesu sojenja tem kriminalcem, ki vemo, da je eden najbolj kompleksen in verjetno tudi eden najbolj nevarnih v zgodovini naše države?

Drugo, kar nas zanima in očitamo policiji, slabo pripravljenost je tista proslava v BTC-ju, ko so, mislim, da je bilo tam nekje okrog 300 ljudi, predvsem so to verjetno ljudje, živeči v Sloveniji, drugače pa rojeni oziroma prišli so iz Kosova in so si priredili neko slavje, ki se je kasneje sprevrglo v nerede. V tako velike nerede, da je bilo ogroženo življenje ljudi, ki so se v BTC-ju v tem času našli. Ljudje, ki so bili tam, so znali povedati za medije, da je bilo strašljivo, ker je bilo uporabljeno ogromno orožja in ker se ni vedelo v resnici, kdo pije in kdo plača. Presenečeni so bili tudi policaji, ki so tam prišli, ki so seveda prosili za pojačanje, ki so ga kasneje dobili. Kljub temu pa je občutek, da niso obvladali teh razmer, kajti policija je, potem bila deležna nekega zasmehovanja. Saj se boste spomnili, da so svoje zastave pregrnili čez avtomobile policistov, kar ne bi bilo nič hudega, če ne bi šlo za službeni avto organa, ki predstavlja na eni strani varnost, na drugi strani pa državotvornost. Verjetno si mi ne predstavljamo, da bi kdo od naših zastav v drugih državah polagal na avtomobile njihovih varnostnih organov. Zato se postavlja vprašanje, ali je policija, glede na to, da je vedela, da gre za obletnico samostojnosti, da bo se ta proslava lahko zgodila. Da naj bi bilo tudi v Ljubljani, Kranju in Velenju večje število ljudi s tem namenom se zbiralo. Mislimo, da bi policija morala pričakovati te incidente in jih preprečiti prej. Enako se je zgodilo tudi z avtomobilskimi dirkami, ki so se zgodile v garaži. Enostavno se zdi, da policija ni korak pred incidentom, ampak da je dejansko sledila incidentom in jih v tem primeru najprej dokaj neuspešno odvračala od kršenja javnega reda in miru. Nazadnje vemo, da smo v sredstvih javnega obveščanja prečitali, so bile izrečene kazni, vendar upamo, da bo to šola za naprej.

Torej, v Novi Sloveniji se bojimo, da policija ni ustrezno ovrednotila in se pripravila na to varnostno situacijo, da ni verjetno naredila prave ocene tveganja, to se pravi kadrovske zasedbe, taktike, metodike, sredstva, ki jih je treba uporabiti v primeru, da gre za pričakovane incidente, kjer dejansko je šlo za shod, ki ni bil, ki ni bil prijavljen. Mislim, da je policija v letošnjem letu dejansko že doživela eno javno sramotenje, ko so jo napadli Romi v občini Ribnica in da si več ne sme takšnih dogodkov privoščiti. Namreč, v takšnih nekontroliranih situacijah lahko zelo hitro popustijo živci in bi lahko prišlo tudi do tragičnih posledic.

In zdaj še 3. točka našega predloga za obravnavo, to je seveda romska problematika. Rada bi posebej poudarila, da pred prazniki se Novomeščani in tudi ostali prebivalci dolenjskih občin ne počutimo varne še iz enega razloga, da ne obnavljam vseh razlogov o katerih smo v tem Državnem zboru že govorili. Pred prazniki se sliši, vsaj iz petih romskih naselij, kjer živim sama in lahko to osebno potrdim, se sliši dnevno, posebno ob večerih, streljanje iz avtomatskega orožja. To je za tamkajšnje prebivalce izredno, izredno neugodno, saj se metki odbijajo od njihovih hiš in je možno še zdaj videti posledice recimo lanskoletnega streljanja, v decembru se vedno ta zgodba začne in vsako leto se za praznike tresemo tako ljudje kot vodstvo občine ali se bo zgodila kakšna nesreča ali ne. Zato vas dejansko res prosim, rotim, da naredite vse, da zaščitite prebivalce teh občin tako, da onemogočite uporabo strelnega orožja. Veste tukaj ne gre za ponaredke pištol, tukaj gre za pravo orožje in za prave metke. In zaradi tega dejansko ob vsem, kar smo že rekli, da se dogaja v romskem naselju in žal Vlada ni uspela pripraviti zakonodaje, ki bi zmanjšala tudi dotok denarja, ki je vir za nabavo streliva na eni strani alkohola in drog na drugi strani je zdaj seveda na potezi policija. Namreč, če uporabimo, še enkrat, te tri dejstva, alkohol, droge in orožje, govorimo o smrtonosni kombinaciji, zato lepo prosim, da se temu področju posebej posvetite.

In za konec še en primer, v nebo vpijoč, kar doživljamo. V Novem mestu in podobno se dogaja, tudi po drugih občinah Dolenjske. Nazadnje je to bilo 2. 12., poročala je ena od medijskih hiš, sama policija v Novem mestu pa je seveda dala podatke, šlo je za, 43-letnika ki je v enem samem popoldnevu serijsko povzročil štiri prometne nesreče. K sreči ni nikogar težje poškodoval. Na koncu mu je, dejansko, so mu popustile zavore in so mu gume na avtomobilu se izpraznile, da ni nadaljeval še svojega pohoda, pravzaprav zaletavanja v nedolžne ljudi oziroma v njihove avtomobile. Ko ga je policija ustavila, ker ni bil njegov avto več v voznem stanju, je ugotovila, da je pod vplivom alkohola, verjetno tudi psihotropnih snovi, in da je, pazite, tako policija in to, berem vaše poročilo, da gre za prestopnika, kjer v poročilu sicer ni napisano, da je iz romskega naselja, vsi v Novem mestu pa vemo, da je iz romskega naselja, vsi v Novem mestu pa vemo, da je, da gre za prestopnika, ki je že 35-krat bil obravnavan za kršitev cestno prometnih predpisov. Mislim, da je to primer v nebo vpijoč in da si več takšnih incidentov ne moremo dovoliti. Ponovno govorim, da gre za denar, ki ga uporabijo nevestni starši od socialnih transferjev svojih otrok, da lahko kupijo alkohol, droge in verjetno v tem primeru tudi avto.

Zaradi tega, vsega kar sem naštela, predlagamo, da danes opravimo razpravo, koliko smo dejansko v tej državi še varni, da poslušamo odgovorne kaj bodo naredili, da se primeri o katerih sem govorila, ne bodo več ponavljali, da se bodo ljudje ne samo za praznike, kar si zaslužijo, da se bodo počutili v naši državi varno in da bomo dejansko rekli, da policija, njeno vodstvo in minister obvladuje razmere tako, kot se to od njih pričakuje v skladu z zakonodajo. Zato dejansko predlagamo te tri sklepe, ki vam jih ne bom očitala, vezani so pa seveda na vsako od teh treh točk. Zahvaljujem se vsem, ki so danes predstavniki tukaj, Ministrstva za notranje zadeve, že, za odgovore na ta naša vprašanja in za zdaj tudi predajam besedo, predsedujoči. Hvala.