Hvala lepa, spoštovana predsednica odbora. Spoštovane članice in člani odbora ter ostali navzoči.

Vlada Republike Slovenije je v zakonodajni postopek poslala Predlog zakona o dodatnih interventnih ukrepih za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu. Naj uvodoma povem, da se zdravstveni sistem v Sloveniji še vedno sooča z določenimi organizacijskimi slabostmi. Razmere v zdravstvu in delno slabo delovanje nekaterih podsistemov zahtevajo takojšnje ukrepanje in zagotovitev nujnih temeljnih pogojev za učinkovitejše delovanje javnega zdravstvenega sistema in zagotovitev ustrezne dostopnosti na način, da se nekateri ukrepi, ki so že bili uvedeni z interventnimi zakoni podaljšajo in dodajajo novi začasni ukrepi. Ukrepi so nujni z namenom zagotoviti zadostne in ustrezne zmogljivosti za zagotovitev dostopnosti v zdravstvu in stabilno delovanje zdravstvenega sistema. Predlog zakona predvideva naslednje poglavitne rešitve. Kot prvo, dodatek za povečan obseg dela za posebne obremenitve v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. S predlaganim ukrepom se ohranja dodatek za zdravstvene delavce v ambulantah družinske medicine in otroških ter šolskih dispanzerjih. Spreminja pa se, da se sredstva po novem zagotavljajo zgolj iz naslova preseganja glavarinskih količnikov in ne več tudi iz naslova količnikov in storitev nad rednim obsegom programa zdravstvene dejavnosti. S predlagano ureditvijo se zagotavlja ohranjanje oziroma povečanje dostopnosti do primarnega zdravstva. Kot drugo, dodatek za izbiro specializacije iz družinske medicine. S predlagano spremembo se mlade zdravnike še naprej motivira k izbiri specializacije iz družinske medicine. Do dodatka bodo tako upravičeni tudi mladi zdravniki, ki jim bo navedena specializacija prvič odobrena v letih 25 in 26. S tem ukrepom se bo ohranilo večje zanimanje mladih zdravnikov za specializacijo iz družinske medicine in srednjeročno ter dolgoročno zagotovilo večje število specialistov družinske medicine ter s tem izboljšalo dostopnost do primarne ravni zdravstvene dejavnosti.

3. - Dodatne ambulante družinske medicine. S predlaganim ukrepom se ohranjajo ambulante za neopredeljene, spreminja pa se naziv teh ambulant in sicer se te ambulante imenujejo dodatne ambulante družinske medicine. Drugačno poimenovanje je terminološko bolj ustrezno, saj se tudi v dosedanjih ambulantah za neopredeljene paciente opredeljujejo sicer ne na osebnega zdravnika, temveč neposredno na ambulanto. Predlagana dopolnitev torej ohranja delovanje dosedanjih ambulant za neopredeljene osebe, ki se preimenujejo v Dodatne ambulante družinske medicine. V tej ambulanti je lahko zavarovana oseba starejša od 19 let, ki je brez splošnega osebnega zdravnika, ne glede na 80. in 80.a člen ZZVZZ. Še naprej uveljavlja pravice iz zdravstvenega zavarovanja z izbiro in opredelitvijo na dodatno ambulanto družinske medicine. Dodatna ambulanta družinske medicine se še naprej organizira pri javnih zdravstvenih zavodih, kjer zaradi pomanjkanja zdravnikov izbira splošnega zdravnika v skladu z 80. členom Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ni mogoča. Sredstva za delovanje dodatne ambulante družinske medicine pa se zagotavljajo iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja. Ukrep je namenjen povečanju dostopnosti do zdravstvenih storitev na primarni ravni.

4. - Štiri, financiranje dodatnih specializacij iz klinične psihologije. S predlagano ureditvijo se bodo zagotovila sredstva za financiranje 40 dodatnih specializacij s področja klinične psihologije iz proračuna Republike Slovenije v letih 2025 in 2026. Da bi uresničili cilje resolucije o nacionalnem programu duševnega zdravja sprejet 2018, ki določa širitev mreže centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov ter ter odraslih in po drugi strani zaradi izrazito povečanih potreb prebivalstva na področju duševnega zdravja, tudi zaradi neposrednih in posrednih vplivov epidemije covid 19, je nujno treba zagotoviti ustrezno število usposobljenih strokovnjakov za delo na tem področju. Predvidevamo, da bo tako skupaj s specializacijami, ki jih bodo financirali izvajalci zdravstvene dejavnosti sami na letni ravni odobrenih okoli 30 specializacij.

5. - Program obnovitvene rehabilitacije. Skupinska obnovitvena rehabilitacija invalidov je za invalide lahko življenjskega pomena, tako z vidika ohranjanja zdravstva kot zdravja kot z vidika preprečevanja njegovega poslabšanja. Stroka poudarja nujnost in pomembnost obnovitvene rehabilitacije invalidov, zato se ta v Sloveniji izvaja v različnih oblikah že več kot 30 let. Predlog zakona omogoča, da do izpada programov ne bi prišlo prvič ravno v letu 2025 in izpad bi imel posledice na zdravstvenem stanju ravno najbolj ranljivih skupin invalidov, ki so jim ti programi, programi namenjeni. Na primer osebe z živčno mišičnimi boleznimi, paraplegijo, tetraplegijo, cerebralno paralizo, poškodbo glave, multiplo sklerozo, Parkinsonovo boleznijo in tako naprej. Slednje pa bi močno obremenilo zdravstveni sistem, predvsem na specialistični obravnavi in terciarni ravni. Skupinski zdravstveni programi krepitve zdravstvenega stanja otrok do 18. leta letovanja so namenjeni otrokom, ki so bili večkrat hospitalizirani ali bolni. Gre za programe letovanj, ki predstavljajo krepitev zdravja in blažitev negativnih učinkov bolezni ali poškodb otrok. Izpad programa bi pomenil občutno poslabšanje zdravstvenega stanja otrok, ki imajo že tako ali tako hujše zdravstvene težave, posledično pa dodatno obremenitev zdravstvenega sistema na vseh ravneh.

Šest. Zbiranje podatkov o hospitaliziranih pacientih z akutno okužbo dihal s SARS-CoV-2 virusi gripe in respiratornim sincicijskim virusom. S predlaganim ukrepom se omogoča tedensko spremljanje hude obolevnosti zaradi akutne okužbe dihal SARS-CoV-2 virusi, gripe in respiratornim sincicijskim virusom, kar omogoča bolj učinkovit, prožen in odporen zdravstveni sistem in s tem tudi stabilno delovanje zdravstvenega sistema in njegova dostopnost, vsaj tako zaznamo trende v številu hudo potekajoče akutne bolezni covid 19, gripe in respiratornega sincicijskega virusa ter posledično prepoznamo grožnjo za preobremenjenost bolnišnic in zagotovimo kakovostno zdravstveno obravnavo. Podatke bo NIJZ tedensko zbira iz vseh bolnišnic v Sloveniji, zbiranje podatkov pa priporočata tudi Svetovna zdravstvena organizacija in Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. V amandmajih, ki bodo vloženi tekom zakonodajnega postopka, bodo upoštevane vsebinske in nomotehnične pripombe Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Hvala za vašo pozornost.