Najlepša hvala gospa predsednica. Spoštovani minister, kolegice in kolegi! Veljavni Zakon o urejanju prostora določa, da se z 31. decembrom 2024 preneha uporabljati prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 in prostorske sestavine občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990. To pomeni, da se z januarjem 2025 na območju tistih občin, ki niso sprejele OPN, izdaja gradbenih dovoljenj ne bo več mogoča. Predlog današnje novele občinam podaljšuje rok za sprejem OPN do 30. oktobra 2026. Znotraj te časovnice morajo župani občin, ki še niso sprejele OPN, izvesti posamezne naloge v določenih rokih, ki pa so absolutno prekratke. Že danes lahko utemeljeno sklepamo, da jih vse občine ne bodo mogle realizirati, pa čeprav do zdaj zdaj nad nami, bo zdaj nad njimi država bolj strogo držala roko. Občine so sicer predlagale podaljšanje roka do konca leta 2027, ki bi zagotovo bil bolj realen, vendar Vlada pravi, da morajo občine OPN sprejeti do izteka mandata jeseni 2026. Želja je eno, realnost pa drugo. Postopki prostorskega načrtovanja so v Sloveniji prezapleteni. Nosilci urejanja prostora imajo največkrat različne interese. Vse to nas duši in odganja tudi potencialne investitorje, ki želijo hitro zaključiti postopke umeščanja v prostor in pridobiti gradbeno dovoljenje. Na tem področju nam res ne gre, stvari se ne premaknejo, kljub želji, da se ti postopki skrajšajo in poenostavijo. Gre za ponovno in že tretje podaljšanje zakonskih rokov, kar odraža slabo sliko gospodarjenja s prostorom. Vedno odreagiramo tik pred iztekom rokov in potem po skrajšanih ali včasih celo nujnih postopkih sprejemamo novele zakonov in blažimo neizbežne posledice.

Občin, ki doslej še niso sprejele OPN, je 22, nekatere od teh bodo postopke zaključile v januarju 2025. Če sem prav razumel ministra, sta še dve taki. Priprava in sprejetje OPN je izvirna pristojnost občin, vendar zakon omogoča nadomestno ukrepanje države, če bi zaradi njihovega nesprejetja lahko prišlo do škodljivih posledic. Imamo torej orodje za sprejemanje in nadzor nad izvajanjem teh nalog, le uporabljati ga moramo.

Razlogi zaradi katerih nekatere občine še niso sprejeli OPN so različni, predlagatelj ugotavlja, da gre za neučinkovitost občin pa tudi za neustrezno sodelovanje nosilcev urejanja prostora. Zadnje mu lahko pritrdimo, saj nekatere občine več let čakajo na posamezne soglasodajalce, kar kaže na okostenel in absolutno predolgo trajajoč postopek urejanja prostora. Država nima usklajene prostorske politike, prevladujejo sektorji, ki prostor varujejo, nad tistimi, ki spodbujajo razvoj. Če še iz izkušenj, svojih županskih povem, en OPN sprejet prej kot v petih letih je hud izziv. Torej tukaj imamo bistveno prekratek rok.

V Novi Sloveniji bomo seveda zelo veseli, če bo zakon resnično pripomogel sprejeti OPN v vseh preostalih 22 občinah. Kljub pomislekom glede časovnice smo zaznali neke pozitivne gibanja v ministrstvu in bomo pač ta predlog zakona podprli. Hvala.