Hvala lepa za besedo, spoštovani predsedujoči.

Torej, pred dobrim letom dni je predsednica društva 7. člen za Slovence na avstrijskem Štajerskem Suzana, Susanne Weitlaner predlagala, javno predlagala, da bi v tako imenovanem Radgonskem trikotniku oziroma zlasti v vrtcu in ljudski šoli, v avstrijski Radgoni, otrokom ponudili obvezni predmet slovenščine, po urniku vsaj 1 uro na teden, tako kot obstajajo predmet angleščina, matematika ali zgodovina, in sedaj v ljudski šoli v Radgoni ponujajo zgolj fakultativni pouk slovenščine, bodisi kot tujega bodisi kot maternega jezika. To pobudo je dala Susanne Weitlaner v bistvu javno preko Radia Agora, v Celovcu, in pravi pa, da pravzaprav ni bilo nobenega odziva in da je to ironično, saj je bila ta pobuda izrečena v slovenščini, ki pa je naslovniki očitno ne razumejo, tako pravi. Pravi še, da si želi, da bi slovenščino ponujali tudi že v radgonskem vrtcu, nato pa bi se potem ta predmet prenesel, smiselno prenesel v ljudsko šolo in nadalje v srednje šole ali strokovne šole.

Zdaj me zanima, če je karkoli novega na področju te pobude, ki je, kot rečeno, stara, bila izrečena pred dobrim letom dni? Če se je kaj zgodilo, če se je kdo odzval? In če te šole razmišljajo v tej smeri morda, ali vrtci?

Kot drugo bi pa vprašala, ali je morda že kaj novega glede peticije, ki je bila vložena v Evropski parlament s strani koroških Slovencev? To so lani vložili peticijo zaradi pomanjkljivega izvajanja avstrijske državne pogodbe in manjšinskih pravic v Avstriji. Pravica do osnovnega pouka v slovenščini v praksi. Obstaja, v praksi pa dvojezični pouk samo štiri leta v ljudski šoli.

In še enkrat bi opomnila kot sem že večkrat, da število govorcev slovenščine na Koroškem v zadnjih sto letih je v zadnjih sto letih upadlo iz 100 tisoč na 10 tisoč in bi se tu vprašala, kaj dela Republika Slovenija na tem vprašanju. Hvala.