Če se ne bo drug, bom, bom jaz. Hvala lepa za besedo. V svoji razpravi bi se malce bolj ozko fokusirala na radgonski kot, torej na Slovence na Avstrijskem Štajerskem. Sama sem bila nedolgo nazaj udeleženka strokovne diskusije o položaju slovenščine na Avstrijskem Štajerskem, in sicer v Pavlovi hiši v Potrni. To diskusijo, to razpravo, ta pogovor, okroglo mizo ali kakorkoli, je pripravil zasebni radio Agora. Tu bi mogoče poudarila, da je bil izbor sogovornikov izjemno pester. Od udeleženke tečaja slovenščine, učiteljice slovenščine na Srednji šoli v Gradcu, potem predsednice Člena 7, ki jo danes pogrešam, ali je mogoče, gospa Suzana ni, potem nekdanja dijakinja iz Gimnazije Bork iz avstrijske Radgone, učiteljica slovenščine na tej gimnaziji v Borgu, potem sta bili na okrogli mizi tudi profesorici didaktike nemščine na Univerzi v Mariboru in pa profesorici didaktike slovenščine na omenjeni univerzi, ter urednik in oblikovalec prispevkov v deželnem Studiu RF v Gradcu. Zakaj sem omenila udeležence? Ker je prav sodelovanje različnih inštitucij tisto, ki pripomore k promociji slovenskega jezika, k njegovemu ohranjanju in seveda k boljšemu obvladovanju jezika.

Izpostavljam Gimnazijo Bork v Slovenski Radgoni, na kateri že dve desetletji omogočajo pouk slovenskega jezika za slovenske dijake. Ob tem pa se tudi Avstrijci mimogrede učijo slovenščine oziroma poznajo vsaj nekaj slovenskih besed, namreč dobro bi bilo, da bi prebivalci vzdolž meje govorili oba jezika, vsaj na nekem osnovnem nivoju, zdaj govorim o slovenski in avstrijski Radgoni. Novinar Simon Ošlak Grasimov opaža pozitiven razvoj glede slovenščine in kulturnih prireditev na avstrijskem Štajerskem. Tudi v Radgonskem kotu zaznava pozitiven razvoj, vendar je tu v primerjavi s Koroško nekoliko manj pripravljenosti za učenje slovenščine. Kot zanimivost, stolica za slovenski jezik je bila v Gradcu že leta 1811, torej pred Ljubljano in Mariborom, zato mislim, da je treba jasno komunicirati v avstrijskem prostoru, da je to tudi jezik njihove države, predvsem pa deželni jezik Koroške in Štajerske. To je šlo malo v pozabo. Če želi Avstrijec predvsem s Koroške ali Štajerske res dosledno in do korenin razumeti svojo domovino, se mora vsaj malo ukvarjati s slovenščino. Seveda pa moramo skrbeti za slovenščino v javni rabi, še posebej v slovenskem prostoru, torej v Sloveniji. Potem, univerze morajo skrbeti tako za splošno kot strokovno slovenščino, ki jo morajo obvladati diplomanti, magistranti in tako dalje. Samo z oblikovanjem suverenih govorcev lahko pomagamo tudi čez mejo. Radio Agora, ki ga danes izpostavljam, že deset let ustvarja oddaje tudi skupaj z gimnazijci Gimnazije Bork, odlično pa sodeluje tudi z Osnovno šolo Gornja Radgona. Avstrijska državna pogodba Statzpertak(?), člen sedem iz 1955., smo slišali za naslednje leto, za obletnico, določa tudi, da mora slovenska narodna skupnost imeti zagotovljeno medijsko javnost tudi v svojem jeziku. Radio je zelo dobro slišan v Slovenski Radgoni, program je kooperacija deželnih studiev ORF na Štajerskem, Koroškem ter Radio Agora na frekvenci 105,5. Program ponuja obširne informacije, raznovrstno zabavo, glasbo, seveda nas ob vsem tem navdaja optimizem, da slovenska narodna skupnost v deželi Štajerski dobiva vidno mesto, ki ji je bilo v zgodovini odrekano in kar je za obstoj majhne in ranljive skupnosti tako zelo pomembno.

Vedno znova se vprašamo, zakaj se člen 7. ne izvaja, torej člen 7. Avstrijske državne pogodbe, ne izvaja v celoti. Eden od razlogov je nedvomno politični, gre za politične pritiske. Lokalni politiki, zlasti na Koroškem, so v preteklosti zavračali širitev pravic slovenske narodne skupnosti. Avstrijske zvezne oblasti so pogosto prepustile izvajanje člena 7. regionalnim oblastem, ki pa niso bile naklonjene manjšinam. Nekatera določila 7. člena so bila interpretirana preozko ali pa so bila ignorirana. To velja predvsem za uporabo slovenščine v uradih, na sodiščih, ponekod v šolah. Razlog pa so tudi demografske spremembe. Skupnost se zmanjšuje, kar je pripeljalo do nedopustne trditve, da ne gre za številčno pomembne skupnosti, ki bi potrebovale posebne pravice. Dvojezični napisi, situacija se je okrog leta 2011 nekoliko izboljšala, vendar še vedno niso postavljeni vsi napisi. Premalo so Slovenci zastopani tudi v političnih telesih.

Tu bi pa vsekakor izpostavila slovensko poslanko s Koroške, gospo Olgo Voglauer, ki je na letošnjih volitvah dobila že drugi mandat. Poslanko smo gostili tudi v našem parlamentu in smo pravzaprav v, bi rekla kontinuiranem kontaktu z njo.

Torej, delo za, na izboljšanju položaja slovenske narodne skupnosti ostaja aktualno vprašanje, zlasti glede izvajanja pravice do dvojezičnosti in šolstva. Hvala lepa.