Spoštovana predsednica, poslanke in poslanci, ostali navzoči!

Zakonodajno-pravna služba je predlog zakona proučila z vidika njegove skladnosti z Ustavo, pravnim sistemom in zakonodajno tehničnega vidika in o tem pripravila pisno mnenje. Namen predloga zakona je odprava nekaterih pomanjkljivosti sprejetih zakonskih rešitev, namenjenih odpravi posledic poplav in plazov na prizadetih območjih po poplavah in zemeljskih plazovih avgusta 2023. Vendar dva od treh popravkov v zakonskem besedilu sta posledica sprejetja prejšnje novele tega zakona, ki je bila uveljavljena pred manj kot tremi meseci. Z uveljavitvijo novele, s katero naj bi zakonodajalec popravil ureditev v zakonu sta torej v zakonu nastali dve novi napaki. ZPS v zvezi z navedenim izpostavlja, da je za obravnavo interventnega zakona in njegovih novel značilna izjemna hitrost obravnave predlogov zakonov po nujnem zakonodajnem postopku. Takšno hitenje v zakonodajnem postopku lahko povzroči napake pri normiranju in to se kaže tudi v popravljanju napak, ki so bile povzročene z zadnjo novelo zakona. V sled navedenemu izpostavljamo, da je zakonodajni postopek zasnovan na način, da se lahko v razumnih časovnih okvirih v pripravo predpisov vključuje širok nabor deležnikov s ciljem priprave kvalitetne zakonodaje in preprečevanja morebitnih napak v zakonskem besedilu. V primeru uporabe nujnega zakonodajnega postopka je, zaradi kratkih rokov vključevanje drugih deležnikov okrnjeno, kar lahko privede do večjega števila napak in posledično prepogostega spreminjanja predpisov, ki navsezadnje lahko posega tudi v pravno varnost njegovih naslovnikov. V tem okviru je treba opozoriti, da mora predlagatelj pripraviti zakon pravočasno in upoštevati pomen zakonodajnega postopka. Po našem mnenju je zato tudi pri interventnih zakonih nujno, da ima zakonodajalec dovolj časa za kvalitetno normiranje, saj bo le tako lahko ob sprejetju zakona upoštevano načelo pravne države iz 2. člena ustave. Ki med drugim obsega tudi z načeli jasnosti in določnosti predpisa in ki določa zahtevo po notranji skladnosti zakona kot tudi po njegovi skladnosti s celotnim pravnim redom. V mnenju smo opozorili tudi na institut zakonodajnega referenduma iz 90. člena Ustave, v skladu, s katerim referenduma med drugim ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev posledic naravnih nesreč. Ker predlog zakona vsebuje spremembe nujnih ukrepov, bi ga glede na navedeno moral spremljati Sklep o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma, ki ga predloži vlada kot izključni predlagatelj tega sklepa po 21.a členu Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi. Vlada se do tega, tega sklepa seveda ni priložila, niti se v zakonskem besedilu niti v gradivu do tega vprašanja ni opredelila. Hvala lepa.