Hvala predsednik za besedo. Lep pozdrav, spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani gospod minister! Da ta člen, mislim ta zakon, sprememba tega zakona je potrebna prav zaradi navedene problematike, kajti občine, ki nimajo sprejetih občinskih prostorskih načrtov, zdaj mislim, da je zdaj 20 iz 23 padlo, torej po 1. 1. 2025 ne bi mogli torej ne bi mogli več posegati v prostor, torej ne bi bilo možno izdajati gradbenih dovoljenj in pa tudi potem teh lokacijskih preveritev.

Iz vašega nagovora, spoštovani minister, me veseli, da ste se zavedali te problematike s katerimi se ukvarjajo občine pri urejanju prostora oziroma sprejemanju prostorskih aktov in vam daje tudi mojo podporo, da ste torej občine prepričali, da se zaveda tega problema in da se ta zadeva rešuje. Vendar tako kot tu v osnutku piše, da nekako je razlog za to, da občine niso uspele, OPN ni na strani zakonodaje, s tem se definitivno strinjam, ampak da gre predvsem za neučinkovitost občin in pa tudi neustreznem sodelovanju nosilcev urejanja prostora. Jaz mislim, da ni to pravi problem. Torej, neustrezno sodelovanje nosilcev urejanja prostora, mogoče res nekatere občine, ne bom trdil, da ne, ker ne poznam te problematike, da so mogoče malo odlašale, torej to je odgovornost županov, ampak s tem kar sem se sam srečeval, pa tudi kaj z medijem prebiram, pa tudi kar sem ne nazadnje tudi sam bil deležen in prav danes sem en članek tudi zasledil v štajerskem tedniku, kaže na to, da je to en velik problem, ki ga imamo v tej državi. Mislim, da se minister vi to zavedate, kajti gre za nesodelovanje posameznih nosilcev urejanja prostora in vztrajanja pri svojih birokratskih zahtevah in to podaljšuje rok iz občine, katere izhajam, osem let sprejemamo spremembe OPN, tu sem zdaj bral že tale devet let. Veste, kaj se je devet let vse v naravi in v okolju in vse spremeni. In dejansko pričakovati to, kar ste pa v 3. členu predlagali, torej, da bodo občine tudi s pomočjo koordinacijske skupine v dveh letih naredili OPN je pa nemogoče. Že to, da bo do 31. januarja, torej če se sprejme sklep, pa da bo potem v dveh mesecih narejen osnutek OPN, je tehnično neizvedljivo. Prostorskih načrtovalcev ni veliko in so zasedeni, ker pač dela na prostorskih aktih, in tako pomemben poseg v prostor, kot je celovit osnutek priprave občinskih načrtov je v dveh mesecih tehnično neizvedljivo narediti, v kolikor se že ne izdeluje ali pa pač dejansko ni proti koncu. Torej, določiti na stotine pripomb posameznih pobudnikov za spremembo nekih zemljišč iz stavbnega v kmetijsko, iz kmetijskega v stavbno in tako naprej in potem vse to vnesti v osnutek in potem še pridobiti vse ostale zadeve, torej, ali je potrebna celovita presoja vplivov na okolje, ali pa še celo, da se je potrebno kakšna študija narediti, si potem že pri študiji pečen za dve leti, kaj šele, da bi lahko sprejel akt, tudi s pomočjo kondicijske skupine. Recimo iz občine, katere izhaja, smo delali celovito, torej hidrološko hidravlično študijo poplavnosti. In ugotovili, da pa kataster, na kateri je delala študija, in pa kataster, na kateri dela OPN, ni usklajen, in že tu je poteklo leto in še več, da se je to uskladilo. In glej ga zlomka, 2021 torej poplavno študijo DRSV potrdi oziroma hedloško študijo, potem pa kmetijsko ministrstvo zdaj po treh letih se ne strinja z določenimi rešitvami. In ko sem bil na tem sestanku kot predsednik Odbora za varstvo okolja in urbanizem zadnjič na kmetijskem ministrstvu, nisem moral razumeti banalnosti. Torej, predlagatelj predlaga nadvišanje obstoječe poljske poti. Obstoječa poljska pot torej ni obdelovalno zemljišče za 8 centimetrov in bi potem to bil kot neke vrste nasip na tem manjšem območju, bi potem bilo do 30 centimetrov več vode v primeru poplav in bi potem zmanjšali, dejansko bi s tem poplavno zavarovali naselja, torej tudi kmetijske objekte in pa ostala kmetijska zemljišča. Ampak rečejo ne, nam je raje, če se poplavi širše območje. Kakšno je to varovanje kmetijskih zemljišč? Ampak nekje dva, tri centimetre več ne pomeni, da je to ravno, ampak bo spet povečalo to območje, mogoče boste drugemu že ogrozili hišo in tako naprej. In kar je pa še problem, v teh treh letih. Se na določenih območjih naredila komasacija in tam ceste dejansko ni več. Torej, narava se spreminja. In tu moramo narediti, spoštovani minister, torej, prepričati vse inštitucije, ker to je pa stvar vlade, ne vztrajati pri neki birokratski trdnosti, ampak dajte upoštevati. Torej če, če so vodarji, torej strokovnjaki predlagali neko rešitev, so predlagali, po moji oceni, tudi če je ministrstvo oziroma DRSV to ponudilo strokovno rešitev. In potem nasprotovati temu in potem poglejte, zdaj pa spet zahtevati novo študijo, spet bo poteklo, je rekel ta, ki izdeluje to študijo, je rekel, glejte, mi smo leta v pol zasedeni. In če bomo šli v nove študije, spet nove podatke, posebej po lanskih poplavah in potem spet neko rešitev in potem spet usklajevanje z ministrstvom bo spet potekal dve, tri leta in spet se bo mogoče nekje spremenilo stanje v naravi in to je nedokončana zgodba. Da pa županom ni v interesu se ne strinjam, kajti župani stremijo k temu, da imajo čim prej prostorski akt, zato ker jih rešujejo stanovanjsko problematiko, rešujejo gospodarsko problematiko in tako naprej. In to, kar opozarja tudi recimo v tem članku, torej župan občine Žetale, oni imajo problem v Halozah, ne dovolimo razpršene gradnje. Ker to pač imamo zakonsko, čeprav je to specifika tega področja. In tudi naročili so hidrološko hidravlično študijo in tako naprej in na koncu iz tega ne bo nič in so se morali tudi odpovedati torej poslovni coni In govori tudi o tem, da dejansko, da je država resnično zavira razvoj območij, kot je naše in tudi pač govori, med tem pa pač občina, letijo očitki, da ne delamo nič in tudi ta primer faktorja zazidanosti. Mi imamo torej neko degradirano področje, ki je že pozidano, damo pa faktor 02 na kmetijskih področjih. Dajmo potem pozidati, saj kmetovalci rabijo na svojih stavbnih zemljiščih gospodarske hleve, velike objekte in potem tako malo pozidati ta področja. Na eni strani pa varovati, torej ne širiti zazidana zemljišč. Ni logično, ne? Dajmo torej tam kjer je že pozidano, dajmo to izrabiti, dajmo to pozidati, posebej na podeželju, ker tam rabijo večje površine prav zaradi večjih objektov, torej kmetijskih objektov. Torej ta SK(?) območja in pa tudi glede, kar tu piše, tudi glede prostorske ureditve in pogojev oblikovanja objektov mi povzemamo neka razmerja stranic in tako naprej. To, kar je veljalo pred 30, 40 leti, danes tega ni več, ker stremimo k energetski učinkovitosti in tako naprej in se tudi oblikovanje objektov in to spreminja. Torej, dajmo res zavarovati območja, recimo tu je pa ohranjena nek del naselja, dajmo ga zavarovati, pustimo torej to gradnjo tako kot je bila, da ohranimo entiteto. Tam, kjer je pa že degradirana, ker dejansko večji del je zaradi teh gradenj v času prejšnje države teh tipskih gradenj, dajmo potem pozidati tudi novodobne objekte, saj nič ni narobe. In zato smo mi predlagali, torej v Slovenski demokratski stranki, da se ta 3. člen briše v amandmaje, ker smo mnenja, da v tako kratkem roku OPN ni možno sprejeti, prav iz tega kar sem prej povedal, ker se bodo bodisi zato, ker izdelovalci ne bodo mogli v kratkem roku pripraviti osnutka, ker ne bodo tudi ostali nosilci urejanja prostora se uskladilo, še posebej, če bo potrebna kakršna koli dodatna študija. Bi pa mogoče vseeno tu predlagal, da bi ta koordinacijska skupina veljala za vse, da se to ustanovi in da se vsem občinam, ki so trenutno v predlogu, bodisi z sprejetje teh prostorskih aktov, bodisi potem dopolnitve svojih prostorskih aktov, da se jim pomaga, da čim prej pridejo do svojega cilja. Jaz mislim, da je to res v interesu vseh, kajti zavedam se dejstva, da je poseg v prostor zelo pomemben, ki smo ga pač v preteklosti nekoliko zanemarili. Nenazadnje, vsak poseg v prostor ima vpliv tako na bivalne razmere, kot naravo in tako dalje in je neke vrste tudi celo trajen, pa vendar. Moramo narediti nekaj zadevo takšno, pa ne zaradi zakona, jaz mislim, da tudi pri gradbeni zakonodaji in tako naprej ni bila nikoli težava v sami zakonodaji, ampak predvsem v tem smislu, da se noben ni te zakonodaje, teh predpisov, držav, spomnim se tudi pri gradbeni, bil je nek rok, pa je potem bil rok, soglasodajalci niso dali mnenja oziroma soglasja v roku, pa je to na mesto 30 dni trajalo, dva, tri mesece, tako kot je tu smernice ne vem koliko je 60 dni pa traja leto, dve. In pa tudi pri vseh ostalih. Tako da, problem je pravzaprav prav pri tistih deležnikih, ki so vpeti, ker jih je tu veliko, tudi tako kot ste rekli, koliko je samo teh nosilcev urejeno, koliko mnenj moraš pridobiti in smernic in tako dalje. Problem je dejansko v tem, ker so preveč togi in treba se je držati, je treba spodbujati, iskati rešitve, torej stopiti občin na proti in vztrajati pri neki rešitvi, ampak reči, glejte okej, mogoče tu se ne strinjam, ampak stopimo skupaj, povejte vsaka stališča in damo rešitev, stopimo vam naproti, da bo tudi za nas sprejemljivo z našega področja, torej s kmetijskega ali pa z vodovarstvenega ali z naravovarstvene, katerekoli, ampak ne vztrajati zelo togo, tako ali pa nič drugače. Torej, v bistvu s tem pa mislim, da bomo s tem naredili veliko, nenazadnje pa tudi od prostorskega razvoja, občina ima tudi veliko dobrobit, tudi država, če se nekaj gradi. Glejte DDV nazaj gradbeništvo je tudi vsa veriga, ki stoji za gradbeništvo ima nekaj od tega in zato je pa zelo pomembno. Seveda ta sprememba zakona je seveda potrebna, da lahko pač se ne ustavi gradnja, vendar v ta 3. člen, kar tudi opozarja skupnost občin, mislim, da ni realen, zato tudi predlagamo s tem amandmajem, da se ta črta ali pa, da se naše najde neka druga rešitev. Kajti, v dveh letih sem prepričan, vsaj iz te prakse, ki je do sedaj, da to ni izvedljivo in pa tudi ni korektno do drugih občin, ki se pa sedaj ukvarjajo več let nazaj, ne vem, toliko in toliko let, tudi s spremembami aktov, pa do teh rešitev ne morejo priti. Hvala.