Hvala za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav vsem, vsem prisotnim! Sem vesel, da je ta zakon tukaj v obravnavi in se tudi zahvaljujem vsem deležnikom, ki so v bistvu pripravili tako gradivo do, se pravi do odbora Državnega zbora. Državni sekretar je že dobro povzel, se pravi predstavil zakon, je en velik napredek. Če se spomnim leta 2014 je bil zakon tudi sprejet, kjer smo uvedli, da ni treba delodajalcem dati več obrazcem, štiri, od leta 2017, zdaj se to nadgrajuje in tudi vse ostale zadeve. Tako da bo še sodelavec potem podrobno, če bo, če bo potrebno obrazložil tudi v zvezi z zakonodajnopravno službo se bom dotaknil 41. člena. Vesel sem tudi zaradi tega, da je ta zakon tukaj, da smo lahko tudi prišli z bomo rekli, podaljšanjem roka in tudi določeno rešitvijo za ZPIZ-2M(?). Me je zmotilo, da ta zakon, ta prehodna določba, kot ste navedli, ruši preglednost. Če zakonodajnopravna služba takrat ne bi vztrajala, da je samo eno leto rok, mi smo bili presenečeni, da je do tega prišlo, bi bila preglednost zakonodaje ZPIZ-2N bistveno boljša, ne bi imeli do sedaj 17000 zahtevkov. Ker ko smo zaradi tega roka, ki je bil uveden začeli, začeli pozivati od septembra tiste, ki niso še vložili, so mediji svoje odigrali, odigrali so tudi določeni, ki so napačno razumeli, da mora vsak, ki ima vdovsko pokojnino nekaj storiti. Se pravi, da je prišlo toliko vlog, ki smo jih pričakovali, največ nekaj dobrih 10000. Do sedaj, smo rešili nekje 5500 zadev pozitivno. Pričakovali smo nekje 8 do 9000 in da bo pozitivnih, ampak tako da, žal je do takrat tega prišlo in tudi, da je bila, tisti predlog, ko je bil, da kdor v pol leta vloži, da ima že od 1. 1. 2024, pravico do zagotovljene pokojnine. Tudi smo že z MPS2(?) leta 2014 reševali določeno zadevo, ker ni bil sistemski zakon odprt, tako, da jaz podpiram to zadevo in še enkrat mi je žal, da je bil sploh rok dejansko uveden, po drugi strani pa lahko pri vsaki stvari pa lahko rečemo, da je nekaj pozitivnega, ker so tudi očitki na zavod, zakaj nismo že, da ni bilo v zakonu po uradni dolžnosti, pa zdaj to uvajamo, zato, ker nimamo vseh podatkov. Nimamo vseh podatkov in takrat, če bi bilo v zakonu napisano po uradni dolžnosti za te, za ostali morajo pa dati vloge, to se nikoli ni delalo. Zakaj je pa zdaj prišlo do tega, da smo celo zavod ministrstvu predlagali, da damo po uradni dolžnosti. Preverili smo iz evidenc podatkov za tiste, ki prejemajo mejni znesek, pod narekovaji, tako imenovana prej zagotovljena vdovska pokojnina, ki je bila od 1992 do 2011, ki jih je zdaj uživalo okoli 3 tisoč jih še uživa in smo dali spisati, koliko jih je, pa vložilo zahtevo in bili smo začudeni, da jih je manj kot 700, kajne, in smo se tudi odločili, da bi vse te pozvali, ampak smo tudi in jim poslali tudi vlogo, ampak je vprašanje, koliko bi se dejansko teh odzvalo. Povprečna starost teh je pa že 84 let. Zato smo ministrstvu to predlagali, kljub temu, da bomo morali dopolnjevati zahtevke v primeru, če ima nekdo še dobo iz tujine ali pa znesek iz tujine, kar pa dejansko vsega ne vemo.

Potem smo dali tudi preveriti, koliko je tistih, ki imajo lastno pokojnino pa del vdovske in tudi začudenje, da preko 4 tisoč 400 jih je samo 8, 800 vložilo. Tako, da smo potem rekli, da tudi, če bo napor ta s strani zavoda narejen, da je potrebno namenu, ki ga je državni sekretar tudi izpostavil in zaradi česar je sploh prišlo do tega zakona, da se zagotovi v bistvu boljši socialni položaj tudi vsem ostalim. Ali je pol leta zadosti? Jaz mislim, da škoda, da bi samo pol leta imeli, kajne, je dobro, da imamo vsaj celo leto. Težko bi zdaj rekel, da če takrat je bilo potrebno rok, da ga bi zdaj pa odpravili, ampak kaj bi se dogajalo v teh pol leta? Spet bi zavod vsak mesec obveščal, da bo čez pol leta rok minil in bomo spet v bistvu toliko in toliko ljudi, da bodo dali zahtevke in obremenjevali dejansko sistem.

Tako da, če tako gledamo, tudi ko je ministrstvo pripravilo pol leta, jaz sem bolj bil na stvari, da bi bilo eno leto, da dejansko res zavzamemo večino tistih in tudi je ta določba, ki je zdaj po uradni dolžnosti, da gre od 1. 1. 2025 ta pravica, ko bomo dejansko ugotovili.

Še enkrat poudarjam, zavod, se pravi, bo tukaj moral dopolnjevati zahtevke, ne pa tudi na vprašanja in vse zavodu, kadar je možno po zakonu, da damo po uradni dolžnosti, je celo izvedbeno lažje, ker se ne ukvarjamo z vlogami, ampak samo izvedemo. Tako, da če zaupanje v pravo bi pa tudi tukaj rekel, da je tako kratek rok, bi jemali porušenje zaupanja v pravo. Mogoče samo primer, po ZPIZ-1(?), je bilo možno vložiti zahtevo za prvo leto otrokove starosti za priznanje dobe, 12 let je bilo možno vložiti, pa so nekateri še zamudili, ampak tukaj eno leto, rok, ko so ljudje tudi, bomo rekli, starejši, je dobro, da je vsaj eno leto, da se podaljša. Hvala lepa.