Hvala za besedo.

Pozdravljeni! Torej, pred vami je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Dne 28. novembra letos je zakon potrdila Vlada Republike Slovenije, še pred tem je predlog zakona potrdil Ekonomsko-socialni svet in v prejšnjem tednu tudi Državni svet Republike Slovenije. Vlada Državnemu zboru predlaga, da predlog zakona obravnava po nujnem postopku, to je namreč ključno za preprečitev nekaterih posledic na področju zagotavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in drugih socialnih zavarovanj. Razlogov za to je več. Zakon mora biti sprejet še v letošnjem letu, saj se morajo na njegovo izvajanje prilagoditi vsi deležniki. Ki bodo morali izvesti prilagoditve informacijskih sistemov in tudi nekaterih kadrovskih virov. Prav tako mora biti do 1. januarja 2025 na podlagi tega zakona sprejet še podzakonski predpis. Zakon prinaša več sprememb, ki izboljšujejo usklajenost tega zakona z drugimi predpisi, ki so bili sprejeti po njegovi uveljavitvi, in ker so bili nekateri od teh zakonov in predpisov sprejeti oziroma potrjeni nedavno, je bilo tudi usklajevanje tega zakona z MOP zaključeno razmeroma pozno in to je tudi razlog za obravnavo po nujnem postopku. MDDSZ je prvi osnutek zakona pripravil že pred poletjem, naknadna usklajevanja so trajala nekoliko dlje. Za to torej obravnava po nujnem postopku in na tem mestu se vam zahvaljujem za razumevanje za sklic. In za udeležbo na tej izredni seji. Osnovni zakon o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja sicer ureja zbiranje in vodenje podatkov o zavarovancih obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in postopke za zagotovitev njihove pravilnosti ažurnosti, po priznanju pravic iz zavarovanja pa ureja tudi vodenje evidenc o upravičenih upravičencih, priznanih pravicah, izplačilih pravic in o delu izvedenskega organa. Spremembe, ki jih prinaša ta zakon, se nanašajo na več področij, predvsem na spremenjeno sporočanje podatkov za oblikovanje pokojninske osnove s strani izplačevalcev nadomestil iz obveznih socialnih zavarovanj na obrazcu REKO. Na podlagi veljavnega ZMEPIZ zavezanci za delavce v delovnem razmerju in za osebe, ki opravljajo delo v okviru drugega pravnega razmerja, že poročajo oziroma sporočajo podatke za oblikovanje pokojninske osnove na obračunu davčnega odtegljaja oziroma na obrazcu REK, kar pomeni, da za večino zavarovancev zavezanci ne sporočajo več teh podatkov na samostojnem obrazcu M4, ampak na obrazcu REK, skupaj s podatki za obračun prispevkov in podatki za akontacijo dohodnine. S predlogom novele se temu načinu poročanja oziroma sporočanje podatkov za oblikovanje pokojninske osnove pridružujejo še zavezanci, ki zavarovancu izplačujejo nadomestilo oziroma ki plačujejo prispevke iz obveznih socialnih zavarovanj določenim kategorijam zavarovancem. Predvsem gre za zavezance kot so Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, centri za socialno delo, Ministrstvo za obrambo, Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, Zavod za zdravstveno zavarovanje in Zavod za zaposlovanje. Eden temeljnih razlogov za predlog sprememb je administrativna razbremenitev teh zavezancev, ki bodo po novem lahko na enem obrazcu, torej obrazcu REK sporočali tako podatke za obračun prispevkov in akontacijo. Dohodnine kot tudi podatke za oblikovanje pokojninske osnove. Poleg tega predlog zakona, kot rečeno, prinaša več sprememb, ki izboljšujejo usklajenost tega zakona z drugimi predpisi, ki so bili sprejeti po njegovi uveljavitvi in tudi s sodno prakso. Hkrati pa posodabljajo postopke urejanja in zbiranja podatkov matične evidence in povezujejo vsa obvezna socialna zavarovanja z isto prijavo v zavarovanje. Predlog zakona pa v prehodni določbi prinaša tudi podaljšanje roka za vložitev zahteve za uveljavitev zagotovljene vdovske pokojnine za že obstoječe prejemnike pokojnin. S spremembo 21. člena novele ZPIZ-2 se tako podaljšuje možnost vložitve vlog za pridobitev zagotovljene vdovske pokojnine. Hkrati se za kategorijo obstoječih prejemnikov omejenih oziroma limitiranih vdovskih pokojnin po predhodnih predpisih predvideva ugotavljanje upravičenosti do zagotovljene vdovske pokojnine po uradni dolžnosti. Enako tudi za prejemnike, obstoječe prejemnike lastne pokojnine in dela vdovske pokojnine, za katere Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije razpolaga z vsemi podatki, za razliko od tistih s katerimi podatki, s katerimi podatki ne razpolaga in pri katerih je potrebna vložitev vloge. Namen podaljšanja tega roka za vložitev zahteve za zagotovljeno vdovsko pokojnino je, da se čim širšemu krogu morebitnih upravičencev, ki že prejemajo vdovsko pokojnino ali druge pokojnine, recimo predčasno starostno ali tudi invalidsko, omogoči dodatno časovno obdobje za vložitev zahteve oziroma za vložitev vloge. Uživalci nižjih pokojnin namreč predstavljajo eno najranljivejših družbenih skupin, zato je nujno, da se s podaljšanjem roka za vložitev teh vlog oziroma zahtev zagotovi možnost uveljavitve te pravice čim širšemu številu upravičencev, kar bo konec koncev prispevalo k večji socialni varnosti te ranljive skupine. Ministrstvo v sodelovanju z zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje spremlja potek vlaganja teh vlog in njihovega reševanja in proti koncu izteka tega v prvotnem, prvotni noveli ZPIZ, torej ZPIZ-2 predvidenega roka, smo ugotovili, da morda še obstajajo potencialni upravičenci do zagotovljene vdovske pokojnine, in zanje smo želeli ta rok podaljšati s to prehodno določbo.

Toliko za enkrat. Hvala.