Spoštovani predsedujoči, hvala za besedo. Pozdravljene poslanke in poslanci. Zagovornik načela enakosti s sodelavci, oba državna sekretarja s sodelavkami, predstavnica NSIOS in ostali vabljeni.

Komisija za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide se je s posebnim poročilom zagovornika seznanila na 32. seji 24. septembra in ga ocenila kot metodološko zelo kakovostno zasnovano in pa predvsem zelo informativno. Komisija ugotavlja, da tudi to, četrto zaporedno posebno poročilo zagovornika jasno kaže, da država na področju odprave diskriminacije invalidov in pri zagotavljanju pravic invalidov čaka še veliko dela. Na to, da država ne izpolnjuje svoje deklarirane, pa tudi moralne obveze na tem področju, kažejo številna še neizpolnjena priporočila zagovornika, kot tudi Odbora Združenih narodov za pravice invalidov. Vse kaže na stopnjo zrelosti naše demokracije in na to, koliko so državni organi pripravljeni prepoznati svoje napake ali pomanjkljivosti v svojem delovanju in jih seveda tudi odpraviti. Komisija sicer ugotavlja, da je na določenih področjih v času od priprave zagovornikovega posebnega poročila do danes že prišlo do določenih premikov, a bi bilo nujno aktivnosti na vseh področjih še pospešiti. Zato smo sprejeli sklep, v katerem pozivamo tudi Vlado Republike Slovenije in organe v njeni sestavi k proaktivnemu delovanju z namenom odprave zaznane diskriminacije invalidov. Pozivamo jih, da v najkrajšem možnem času uresničijo vsaj tri priporočila, ki ne terjajo večjih finančnih sredstev, ampak je njihova uresničitev odvisna predvsem od iskrene želje ter angažmaja državnih organov in posameznikov, da se kaj premakne in uredi. Po naši oceni bi se na tak način lahko uresničilo vsaj 10 do 33 priporočil zagovornika, ki so zapisana v posebnem poročilu. Strinjali smo se tudi s priporočilom in oceno zagovornika, da bi bilo nujno zagotoviti koordinacijo uresničevanja pravic iz Konvencije o pravicah invalidov, pa tudi vseh ne diskriminacijskih politik na ravni države oziroma Vlade Republike Slovenije, da se bo spremljalo usklajevanje teh odločitev. Prav tako bi bilo potrebno opraviti temeljit pregled zakonodaje, ki je na tem področju invalidskega varstva zelo obsežna in nepregledna, saj izključuje kar 72 različnih zakonov, kar za laično javnost in razumevanje pravic invalidov predstavlja velik izziv. Komisija glede opozoril zagovornika o težavah z dostopnosti javnega potniškega prometa za invalide opozarja, da so imeli država in prevozniki na podlagi prehodnih določb v Zakonu o izenačevanju možnosti invalidov na voljo 15 let za železniški promet oziroma deset let za avtobusni promet za prilagoditev tako infrastrukture kot voznega parka, a se je možne in konkretne rešitve večinoma, razen redkih izjem, začelo iskati šele po desetih letih od uveljavljanja zakona. Komisija je že na preteklih sejah ob obravnavi ostalih posebnih zagovornikov priporočil ocenila, da bi bilo treba na področju dostopnosti javnega avtobusnega prevoza v prvi vrsti poleg zagotovitve dostopnosti postaj in postajališč zagotoviti tudi ustrezen vozni park, nizkopodne avtobuse z ustrezno komunikacijsko opremo za slepe, slabovidne ter gluhe in naglušne. Pri razpisih koncesij za izvajanje javnega avtobusnega prevoza se kot pogoj za pridobitev koncesije še vedno ne navaja zagotavljanje dela voznega parka, ki je dostopno invalidom, ampak se razpisni pogoji osredotočajo predvsem na tako imenovani zeleni prehod. Tako je bilo tudi ob letošnjem razpisu, ki je bil objavljen 1. septembra. Ravno ob tovrstnih razpisih bi se lahko zagotovilo postopno menjava voznih parkov za tiste, ki so prilagojena invalidom. Tako je bilo ponovno izpuščena priložnost za večji napredek na tem področju in podeljene koncesije brez klavzule, da bi v določenem številu nakupov avtobusa lahko bi bilo del namenjenih tudi za gibalno ovirane. Zelo dobro je to rešil v preteklosti ljubljanski mestni potniški promet in v desetih letih so vsi avtobusi v Ljubljani prilagojeni za gibalno ovirane. Predvsem po oceni komisije bi se moralo invalide tudi bolj sistematično informirati o dostopnosti posameznih avtobusnih, železniških in pa seveda posameznih voznih vozilih, ki jim je na določenih linijah prilagojen prevoz. Tovrstni seznam informacij, ki bi morale biti javno dostopne in prilagojene invalidom, bi se lahko pripravilo brez kakšnih večjih težav in vložkov. Kot nesprejemljivo je komisija že večkrat prepoznala tudi nedostopnost izobraževalnih ustanov, saj izobrazba predstavlja temelj za zaposlitev invalidov in posledično njihovo kakovostno in samostojno življenje. Enako velja do dostopnosti sodišč, kjer ima Ministrstvo za pravosodje že praktično zbrane vse podatke o nujnih prilagoditvah, ampak premikov na tem področju še ni, četudi bi bistveno vplivale ne samo na invalide, ki so stranke v sodnih postopkih, ampak tudi na tiste invalide, ki opravljajo poklic odvetnika. Komisija kot nesprejemljivo ocenjuje tudi še vedno zaznane primere nedostopnosti centrov za socialno delo ter ambulant osebnih zdravnikov. 10 procentov invalidov poroča o tej težavi, ne zgolj za gibalno, ampak tudi za senzorno ovirane invalide na primer odsotnost indukcijske zanke, saj zdravstvena oskrba predstavlja eno od osnovnih, lahko tudi življenjsko pomembnih potreb, pa tudi pravic posameznika.

Pozivali smo tudi k zagotovitvi več možnosti za črpanje evropskih sredstev za odpravo ovir s strani lokalnih skupnosti, saj je veliko infrastrukture, objekti, ceste, stanovanja, ki bi jih bilo treba prilagoditi za dostop invalidom v njihovi lasti, same pa nimajo na voljo dovolj sredstev za izvajanje tovrstnih razvojnih programov in projektov. Prav tako je potrebno pospešeno osveščati družbo o tem, kaj vse nas čaka kot dolgoživo družbo. Zaradi starajočega prebivalstva bo treba okrepiti tudi oskrbo za osebe z demenco, kar pa ob obstoječih težavah z zagotavljanjem kadra za oskrbo v institucijah lahko predstavlja zelo velik izziv. Opozorili smo tudi, da bo država s poročilom v kateri se bo odzvala na priporočilo odbora Združenih narodov za pravice invalidov predstavila svoje aktivnosti na tem področju, pri čemer bo kar 33 neizpolnjenih priporočil. Zagovornika zagotovo predstavljalo določen izziv pri zagovarjanju njene učinkovitosti in izpolnjevanje določb konvencije. Prav tako ni zanemarljivo, da bo omenjeni odbor seznanjen tudi s tako imenovanim senčnim poročilom, ki ga pripravljajo invalidi v predvsem Nacionalni svet invalidskih organizacij. Opozarjamo tudi, da odzivanje priporočila v zvezi z izpolnjevanjem zavez iz konvencije ni namenjeno golemu izpolnjevanju birokratskih zadev, ampak temu, da se skozi implementacijo ustreznih ukrepov družbo usmerja bolj v bolj vključujoče in bolj senzibilno za potrebe posameznih družbenih skupin, ki sobivajo v njej.

Komisija pa je tudi izpostavila še vedno neizpolnjeno obvezo države, ki izhaja iz drugega odstavka 33. člena konvencije, ki državo zavezuje k postavitvi neodvisnega telesa za spodbujanje varovanja in spremljanje izvajanja konvencije. Na to temo je Državni svet ob podpori nacionalnega sveta invalidskih organizacij in sveta za invalide že večkrat pozval, da naj se navedeno telo vzpostavi na način, da se sedanjemu svetu za invalide Republike Slovenije zagotovi ustrezno administrativno in pa tudi finančno avtonomijo, da bi lahko opravljal prej omenjene naloge. Vložili smo tudi že novelo zakona na to temo, ki pa je vaš odbor na žalost ni izrekel podpore. Komisija zato v enem od sprejetih sklepov ponovno poziva Vlado Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času vzpostavi neodvisno telo iz drugega odstavka 33. člena konvencije, a na način, ki bo usklajen s pričakovanji reprezentativnih invalidskih organizacij in Sveta za invalide Republike Slovenije. Ideja o izvajanju neodvisnega organa s strani Varuha človekovih pravic, kar je bilo sicer nedolgo nazaj ideja Ministrstva za pravosodje za invalidske organizacije namreč ni sprejemljiva in ji ostro nasprotujejo.

Spoštovane in spoštovani, hvala lepa za vašo pozornost in upam, da bo vaš odbor prisluhnil tudi našim priporočilom in tudi sam pozval Vlado in državne organe k ukrepanju na posameznih področjih, ki jih je v svojem posebnem poročilu izpostavljal zagovornik načela enakosti. Hvala.