Hvala. Tudi jaz se zahvaljujem varuhu za njegovo pomembno priporočilo. Kot vedno je podčrtal najpomembnejše točke in nam s tem, bi rekel, postavil neko vodilo za delovanje v prihodnosti in tudi za kritiko tistega, kar morda še ni narejeno.

Naše Ministrstvo za solidarno prihodnost je v nekem smislu pravzaprav že po svojih pristojnostih postavljeno v jedro tega problema, da tako rečem, ker je ministrstvo, ki je na eni strani pristojno za institucionalno socialno varstvo, na drugi strani ministrstvo, ki je pristojno za dezinstitucionalizacijo. In to je dejansko tudi tista točka, v kateri v naši družbi smo. Na eni strani imamo dobro mrežo, dobro dobro delujoče socialnovarstvene institucije, na drugi strani tudi pač bi rekel, jasno zavezo procesa deinstitucionalizacije, ki nenazadnje, kot je omenil varuh, pač izhaja iz ... Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Se opravičujem, zagovornik. Izhaja iz naše, iz naše zavezanosti konvenciji. In ta konvencija, to je neka, neka stvar, ki jo velikokrat citiramo tako v sodelovanju z našimi deležniki kot kot neko motivacijo za nas, za nas same. V 19. členu govori o samostojnem življenju in vključenosti v skupnosti in pravi zelo eksplicitno, da imajo invalidi enako kot drugi možnost izbirati stalno prebivališče in se odločiti, kje in s kom bodo živeli in jim ni treba živeti v posebnem okolju. To, če hočete, je tisto, tisti stavek konvencije, ki je na nek način povzema morda bistvo procesa deinstitucionalizacije, ki smo mu v tem trenutku zavezani. Zdaj pa kje smo v tem trenutku glede tega in kje morda še nismo? Torej strategija o deinstitucionalizaciji na ravni ministrstva je bila sprejeta. Postavlja si za cilj v prihodnjih desetih letih deinstitucionalizacijo posebnih socialnovarstvenih zavodov in na splošno tudi pravzaprav deinstitucionalizacijo oziroma deinstitucionalizacijo v smislu preobrazbe institucij v neko trdno v skupnost vključeno mrežo kot, kot glavni cilj. Bo pa strategija za deinstitucionalizacijo, ki je sprejeta na ravni ministrstva, je zdaj v procesu, da bo, bi rekel, potrjena še kot vladni dokument za leto 2024 do 2024. Kar se tiče konkretnih zadev, ki so bile zdaj v tem letu ali dveh narejene, torej vzpostavljen je bil center za usmerjanje deinstitucionalizacije, je začel delovati na Inštitutu za Republike Slovenije za socialno varstvo v juliju letos. In bi, rekel, ta center CUDI, tako imenovani Center za usmerjanje deinstitucionalizacije, bo tisto, bi rekel strokovno in tudi infrastrukturno jedro, ki bo v naslednji fazi, bi rekel, vodilo te procese ne, bo koordiniral, bo koordiniral vse dejavnosti, bo omogočal povezovanje med različnimi deležniki in bo omogočil tisto hitrejše odzivanje na terenu, ki je potrebno. Ker, ker vemo, da tukaj nastajajo tudi konflikti, v določenih procesih vključevanja v skupnost nastajajo dejansko konflikti in mislim, da bo to ena izmed največjih izzivov, vzpostaviti to resnično družbeni dialog, vključenost, prepoznanje na vseh straneh pravzaprav tega, kar sem citiral iz konvencije, ne, da ima vsak človek, vsaka oseba pravzaprav pravico samostojnega izbiranja načina, kako bo živelo. No, zagotovili smo v tem smislu, ker je seveda, potrebujemo tudi, ne, če želimo vključenost v skupnost bivalne skupnosti, potrebujemo tudi mesta, kjer bodo te bivalne skupnosti obstajale v okviru pristojnosti našega resorja za področje stanovanja. Vemo, da je bilo zagotovljenih na letni ravni 100 milijonov evrov za programe gradnje javnih najemnih stanovanj, znotraj katere je zagotovljena tudi mesto za bivalne skupnosti, se pravi, to je del, del sistema, ki se vzpostavlja, celovite stanovanjske politike, je tudi to, da bo del teh javnih najemnih stanovanj in, bi rekel, tega procesa, ki bo stekel, njihove gradnje, omogočil hitrejše procese razseljevanja oziroma selitve, selitve v skupnost. Torej v tem trenutku se tudi pripravljajo intenzivno razpisi, ki bodo na začetku prihodnjega leta objavljeni, in sicer tukaj gre za, na začetku prihodnjega leta bodo objavljeni razpisi za multidisciplinarne time, to so dejansko terenske skupine, ki bodo zavodom, ki bodo šli v procese deinstitucionalizacije, pomagali, omogočali, zagotavljali strokovno podporo in, in na ta način na nek način vodili, vodili proces. Na ministrstvu smo tudi pač pripravili metodologijo, ker seveda tukaj ne morejo, ne moremo iti v nekem velikem poku z vsemi institucijami, treba je pač imeti nek vrstni red, neko metodologijo, kako temu sledimo, ker vemo, da sta zavod iz Črne na Koroškem in Dom na Krasu, sta v prejšnji, tako rečem, rundi pač pilotnega projekta evropskega, sta šla v razselitev, zdaj pač sledijo drugi in tukaj smo pripravljeni, pripravili metodologijo, kako bo to potekalo. Spet ključna bo tukaj vloga teh multidisciplinarnih timov, ki pričnejo prihodnje leto delovati. Torej naslednji razpis tudi v začetku prihodnjega leta bo vzpostavitev, razpis za vzpostavitev centra za zagovorništvo. Ta center za zagovorništvo mislim, da bo, da bo, da bo neko pomembno vlogo odigral točno v tem, kar sem prej rekel, se pravi v potencialnih, pa ne samo potencialnih, tudi realnih konfliktih, ki se pojavljajo pri vključitvi v skupnost. In, in tretji razpis je razpis za gradnjo oziroma prenovo nepremičnin za izvedbo dezinstitucionalizacije, torej spet za vzpostavitev tistih možnosti, kjer bodo ti ljudje živeli.

Tako da še enkrat, usmeritev ministrstva tukaj je jasna, gre za, gre za, gre za človekove pravice, gre za prepoznano s strani pač mednarodne skupnosti in naše države človekovo pravico, da si osebe izbirajo okolje in način bivanja. To je pač nekaj, čemur se je država zavezala, kar je družba prepoznala in kar je pravzaprav tukaj vodilo. Vemo pa, da je pot, ki se je začela, da je dolga, naporna in še enkrat smo seveda vsem inštitucijam, posebej tukaj na tem mestu zagovorniku hvaležni, ker ga tudi vidimo kot tisto instanco, ki na nek način delovanje ministrstva podpira, ko se znajdemo včasih tudi v kakšnih potencialno konfliktnih situacijah. Toliko mogoče zaenkrat, hvala.