Hvala za besedo.

Spoštovana predsednica, spoštovani člani Odbora za pravosodje, spoštovani vsi ostali prisotni, poslanci in drugi danes vabljeni gostje! Dano besedo bom izkoristila za dvoje, in sicer za to, da bi kot prva opozorila na nevarnost spodkopavanja samostojnosti, neodvisnosti in avtoritete pravosodja na eni strani, ter za to, da danes apeliram na odgovorno komuniciranje vseh v bodoče.

Na državnem tožilstvu se dnevno ob obravnavi zadev, to je na naše delo, seveda, nekako srečujemo s posledicami nestrpnega sovražnega ali pa celo hujskaškega govora, ki lahko zastruplja dele ali pa celotno družbo. In če se takšnega govora poslužujejo mnenjski voditelji, katerih beseda ima pri ljudeh posebno težo, se v družbi ustvarja sovražno vzdušje, v katerem, kot nas uči že zgodovina in izkušnja, od besed zelo hitro lahko pride tudi do dejanj. Zato na Vrhovnem državnem tožilstvu ostro obsojamo vsakršno komuniciranje, ki z ustvarjanjem sovražnega ozračja neposredno ali posredno ogroža neodvisnost vseh organov pravosodja v širšem smislu in še posebej sodišč kot posebne sodne veje oblasti oziroma ene od treh vej oblasti ali vsakršno komuniciranje, ki celo napeljuje k nasilnim dejanjem. Rada bi nekaj poudarila. Da ne bo pomote, nobena organizacija, tudi tožilstvo ni nad konstruktivno kritiko, vendar pa moramo vsi, še posebej pa vsi predstavniki vi kot politike paziti na izjave s katerimi se lahko spodkopava avtoriteta pravosodnih organov, saj se s tem dejansko ogroža vladavina prava. Takšne izjave namreč lahko vodijo v situacijo, ki je nevarna tako za posamezne pravosodne funkcionarje, kot tudi za družbo kot celoto. Posledično resnično apeliram na vse predstavnike politike, da se tudi v primeru nestrinjanja s posameznimi odločitvami kateregakoli od pravosodnih organov vzdržijo napadov na njih in diskreditacij tudi v takšnih primerih, dajte ljudem še posebno mladim, ki vas spremljajo in gledajo, zgled s konstruktivno kritiko ali s predlogi izboljšav sistema, za kar pa politika dejansko tudi ima orodja.

In če samo zaključim, zadeve pravosodja, ki tako kot vsi drugi sistemi v državi ni popolno, tega seveda ne trdimo, se ne urejajo na ulici, ampak po institucionalni poti. Slednje je pot, ki jo ubirajo demokratične družbe, in ulica pa vodi v anarhijo, kar je najslabši od možnih scenarijev. Hvala za besedo.