Hvala za besedo, spoštovana predsednica Odbora za zdravstvo.

Spoštovani poslanke, poslanci!

Ustavno sodišče Republike Slovenije je Vladi poslalo pobudo Sindikata Fides za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti prvega in drugega odstavka 46. člena in 8.a točke 81. člena Zakona o zdravniški službi in Vlado pozvalo, da se izjavi do navedb v pobudi.

Pojasnjujemo, da se je s spremembo Zakona o zdravniški službi zagotovil kontinuiran dostop do nekaterih najpomembnejših storitev, torej zdravstvenih storitev, ki so vitalnega pomena za življenje in zdravje prebivalcev ter delovanje državnih organov in drugih organizacij. Vlada je ocenila, da stavka zdravnikov ne poteka v skladu z Zakonom o stavki, ki določa, da morajo stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, stavko organizirati in voditi na način, ki ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po končani stavki. Vlada je po ugotovitvi resnosti aktualnega stanja in ob določitvi predmetnega nabora preudarno tehtala omenjene človekove pravice s prav tako ustavno pravico do stavke in ob tem zagotovila, da so omejitve nujne, torej potrebne, primerne in sorazmerne, torej proporcionalne, torej, cilj, ki se ga ob tem zasleduje, pa legitimen. Namreč, zakonodajalec sme poseči v ustavno varovane položaje posameznikov, če s tem zaradi pravice drugih subjektov uresniči drugo ustavno, drug ustavno dopusten cilj, pri čemer pa lahko posega v te položaje le, če je to neogibno potrebno za uresničevanje zakonodajalčevega cilja.

Neuspel pogajalski proces kljub vsem prizadevanjem Vlade pritrjuje domnevi, da v tistem danem trenutku v času priprave zakonodajne spremembe, ni bilo možno oceniti, kdaj bo stavka končana, ki sicer traja že deset mesecev. Obveznost opravljanja del med stavko nikakor ne pomeni odvzema pravice do same stavke. S spremembo zakona so bile natančneje opredeljene naloge, ki jih je potrebno med stavko opraviti in sicer prek nabora zdravstvenih storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa z namenom, da v času stavke ne bi prihajalo do nesorazmernega posega v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine, saj pravica do stavke ni absolutna in neomejena, temveč je tako kot ostale človekove pravice in temeljne svoboščine, omejena s pravicami drugih, kot to določa Ustava Republike Slovenije.

Dlje časa, ko stavka traja, težji in širši ter nepovratnejši postaja poseg v preostale človekove pravice in temeljne svoboščine, zato se je bilo temu ustrezno prilagoditi oziroma določiti omejitev stavke. Zaradi preprečitve nastanka nepopravljivih ali težko popravljivih posledic za delovanje države, predstavlja ta spremenjen zakon, ki določa minimum delovnega procesa zdravnikov v času stavke, nujen, potreben in primeren poseg. Zasledovanega cilja v konkretnem primeru namreč ne bi bilo mogoče doseči brez posega nasploh oziroma s kakšnim drugim, milejšim posegom. Zdravniki so se v času stavke prvotno, so v času stavke prvotno opravljali zgolj zdravstvene storitve, ki so bile v prvotnem 46. členu Zakona o zdravniški službi naštete, sicer primeroma, z uporabo besede "zlasti", ne pa tudi ostalih zdravstvenih storitev, ki so jih na podlagi navedene določbe in upoštevajoč 15. člen Zakona o stavki bili dolžni izvajati tudi v času stavke, zaradi česar je zaradi tveganja, da bi z njihovim opuščanjem utegnila nastati neposredna nevarnost ali izjemno hude posledice za življenje in zdravje ljudi ali varnost premoženja ali druge škodljive nepopravljive posledice, bila potrebna sprememba zakona.

Poglavitne rešitve spremenjenega zakona so bile določitev obvezne prisotnosti zdravnika na svojem delovnem mestu in izvajanje zdravniške službe na način, ki ne povzroča resne zdravstvene škode osebe, ne ogroža varnosti premoženja ter omogoča nadaljevanje dela po zaključeni stavki, opredelitev zdravstvenih storitev, ki predstavljajo minimum delovnega procesa zdravnikov, ki ga je treba zagotavljati tudi v času stavke, torej, naročanje in opravljanje triažnih pregledov na primarni, sekundarni in terciarni ravni zdravstvene dejavnosti za namen opredelitve zdravstvenega stanja, nujna medicinska pomoč, nujna zobozdravstvena pomoč ter nujno zdravljenje, neodložljive zdravstvene in zobozdravstvene storitve, naročanje in izvajanje vseh zdravstvenih storitev v okviru napotitve stopnje nujnosti nujno in zelo hitro, vse zdravstvene storitve za otroke do 18. leta starosti, za osebe, starejše od 65 let, za invalide in druge ogrožene skupine, vse zdravstvene storitve v zvezi z nosečnostjo in porodom, vse zdravstvene storitve v zvezi z ugotavljanjem ali zdravljenjem malignega obolenja ter za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni, vse zdravstvene storitve, potrebne za uveljavljanje pravic iz zdravstvenega in drugih obveznih socialnih zavarovanj, zdravstvene storitve za zdravljenje kroničnih bolezni, kadar bi njihova opustitev neposredno in v krajšem času povzročila resno zdravstveno škodo, zdravstvene storitve na pravico do zdravljenja v tujini, druge zdravstvene storitve, potrebne za to, da se prepreči resna zdravstvena škoda.

Jasna opredelitev direktorja javnega zdravstvenega zavoda kot odgovorno osebo za organizacijo in vodenje zdravniške službe na ravni celotnega zavoda v okviru posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, pa opredelitev te odgovornosti na odgovornega nosilca za to vrsto zdravstvene dejavnosti. Sankcionirane pravne osebe in odgovorne osebe, pravne osebe, za kršitev določb o organizaciji in vodenju zdravniške službe, torej določitev globe, sankcioniranje posameznega zdravnika, ki v času stavke ne opravlja zdravstvenih storitev, ki jih je dolžan opravljati na podlagi zakonske določbe, prav tako določitev globe.

In pa poudariti velja, da je zdravnikom v zameno za omejitev njihove ustavne pravice za primer zakonite stavke, zagotovljeno ustrezno denarno nadomestilo, kar je mogoče razumeti kot sorazmernost posega v ožjem smislu. Ukrepi spremenjenega zakona so bili določeni zaradi prevlade javnega interesa in v skladu z načelom sorazmernosti. Hvala.