Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo.

Spoštovani gospe in gospodje!

Komisija za državno ureditev je Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nadzoru državne meje obravnavala na svoji 30. seji, 20. 11. 2024. Na komisiji je bilo zastavljeno vprašanje glede določanja višine glob za prekrške, na primer 45. člen Zakona o nadzoru državne meje določa globo 400 evrov, nov 18. člen novele prinaša določbo, da se z globo od 200 do 500 evrov za prekršek kaznuje državljan Republike Slovenije, če prestopi državno mejo Republike Slovenije brez veljavne osebne izkaznice ali veljavne potne listine. Komisija je prosila za dodatna vprašanja, kako so opredeljene globe za nedovoljen prestop meje za različne skupine prebivalcev, torej za državljane Republike Slovenije, državljane držav članic EU in državljane tretjih držav. In izraženo je bilo stališče, da bi morali biti nelegalni prehodi meje opredeljeni z enakimi merili.

Predstavnik predlagatelja je na seji komisije pojasnil, da v veljavnem Zakonu o nadzoru državne meje, situacija vezana na državljane Republike Slovenije ni bila urejena in zato so predlagane spremembe in dopolnitve zakonodaje. Novela ureja prekršek v primeru, da se državna meja prestopi brez osebne izkaznice oziroma, kot sem že omenil, veljavnega potnega lista, pri čemer se sledi enakopravni obravnavi državljanov Republike Slovenije in državljanov Evropske unije. Pojasnjeno še bilo, da je problematika nelegalnih prestopov meje s strani državljanov tretjih držav opredeljena v Zakonu o tujcih. Glede razlik v višini kazni na nedovoljen prehod državne meje za državljane Republike za državljane držav Evropske unije in državljane tretjih držav, kar je bilo tudi vprašanje, na seji komisije je bilo pojasnjeno, da gre za pravila, določena na nivoju Evropske unije v Zakoniku o schengenskih mejah iz leta 2016. V uredbi je zapisan cilj, da morajo biti kazni za državljane tretjih držav takšne, da odvračajo kršitelje od ilegalnih prehodov državne meje. In zato je kazen za nedovoljen prehod schengenske meje za državljane tretjih držav višja, kot je to določeno za državljane držav članic EU.

Zdaj, glede na to, da sicer to ni problematika vsebine, ki se obravnava, je pa na seji kljub vsemu bilo zastavljeno še vprašanje glede urejanja prometnih tokov preko nekdanjih mejnih prehodov, kjer so še vedno določene takšne omejitve hitrosti, kot so bile v času, ko so ti mejni prehodi delovali. Izpostavljen je bil recimo primer mejnega prehoda Macel, kjer je omejitev 30 kilometrov, kar povzroča zastoje in tudi morebitno izrekanje kazni za prometne prekrške v času, ko ne gre več za delujoče mejne kontrole, so takšne omejitve po mnenju komisije nesmiselne in bi bilo treba razmisliti o njihovi ukinitvi oziroma dvigu dovoljene hitrosti. Pojasnjeno nam je bilo, da omejitve hitrosti in omejitve tonaže določa upravljavec ceste glede na stanje cestišča. Opozorjeno je še bilo, da se z ozirom na predlog v noveli, ki predvideva tudi morebitno ponovno delovanje določenih mejnih prehodov, situacija glede prometa na bivših mejnih prehodih lahko zelo hitro tudi spremeni. Toliko. Hvala.