Govor

Nikolina Prah

Hvala lepa.

Dovolite, da vam kratko predstavim vsebino Poročila o finančni pomoči Irski, Portugalski republiki in Helenski republiki, ki je bila tem državam podeljena v času finančne krize.

Poročilo zajema pregled stanja konec septembra 2024 in vključuje tudi podatke o poroštvu Republike Slovenije. Vse države prejemnice finančne pomoči s strani Evropskega instrumenta za finančno stabilnost, s kratico EFSF, so uspešno zaključile svoje programe pomoči, tako da se sedaj izvaja le še po programski nadzor, ki bo trajal, dokler 75 procentov posojenih sredstev ne bo vrnjenih. Obenem so države članice tudi del rednega postopka evropskega semestra. Ključna ugotovitev poročil je, da nobena prejemnica pomoči, torej ne Irska, ne Grčija, ne Portugalska, nima zapadlih neporavnanih obveznosti do EFSF. Niti ni bilo zaznano morebitno povečanje tveganja bodočih neplačil. Prav zaradi pozitivne ocene s strani institucij je bila tema programskega nadzora popolnoma umaknjena iz razprav Evroskupine. Skupen obseg poroštev Republike Slovenije po Zakonu o poroštvu Republike Slovenije za zagotavljanje finančne stabilnosti v evroobmočju znaša okvirno do 3,6 milijarde evrov glavnice s pripadajočimi obrestmi in stroški finančnih poslov. EFSF je imela na dan 30. september 2024 izdanih 66 dolžniških vrednostnih papirjev v skupni višini 192,7 milijarde evrov, za katere znaša poroštvo Slovenije, torej glavnica, eno milijardo evrov. S povečanjem deleža v posamezni izdaji na 120 procentov oziroma na 165 procentov za izdajo vrednostnih papirjev, po 18. oktobru 2011 pa se poroštvo Slovenije poveča na 1,6 milijarde evrov glavnice oziroma na 1,8 milijarde evrov glavnice z obrestmi. Vsem državam prejemnicam pomoči je skupno, da so kljub zunanjim šokom, ki so prizadeli celotno EU, izkazale gospodarsko rast. Irska je zabeležila upočasnjeno rast v letu 2023, a naj bi v prihodnjih letih okrevala. Gospodinjstva so se soočala z izzivi zaradi višjih cen in obrestnih mer in padanja realnih plač, kar je omejilo rast zasebne potrošnje. Pričakovane velike investicije pa naj bi v prihodnjih letih okrepile izvoz. Portugalska in Grčija sta prav tako zabeležili gospodarsko rast, čeprav so se kazalci proti koncu leta 2023 nekoliko umirili. Na Portugalskem so zaznali močno okrevanje na področju turizma, trgi dela v vseh treh državah ostali robustni. Inflacija se je začela umirjati v letu 2023 in naj bi se v prihodnjih letih še dodatno znižala. Vse tri države so izboljšale svoje javnofinančne položaje, pri vseh se tudi napoveduje nadaljnje zniževanje dolga v prihodnjih letih. Portugalska preko svojega načrta za okrevanje in odpornost izvaja ukrepe za izboljšanje javnih financ. Prav tako grški načrt za okrevanje in odpornost podpira investicije, ki so pripomogle h gospodarski rasti. Finančni sektorji v vseh treh državah so ostali odporni, banke so izboljšale svojo dobičkonosnost zaradi višjih obrestnih mer in zmanjšanja slabih posojil. Vse tri države so ohranile sposobnost servisiranja svojega dolga z nizkimi kratkoročnimi tveganji in nizkimi potrebami po financiranju zaradi presežkov. Leta 2023 je bila Grčija po ocenah dveh bonitetnih agencij tudi nadgrajena na investicijsko raven.

S pozitivnimi obeti tudi zaključujem aktualno poročilo. Hvala.