Najlepša hvala za besedo.

S predlogom novele Zakona o sistemu jamstva za vloge se zlasti povečajo razpoložljiva sredstva za izplačilo jamstva za vloge v primeru prisilnega prenehanja banke oziroma hranilnice. Primer reševanja slovenske podružnice banke Sberbank, izvedenega v marcu leta 2022, je namreč pokazal, da lahko zaradi značilnosti slovenskega bančnega sektorja v primeru stečaja ene banke ali hranilnice nastane potreba po zagotovitvi sredstev za izplačilo zajamčenih vlog, ki lahko presegajo trenutno razpoložljiva sredstva, zbrana v nacionalnem skladu za jamstvo vlog. Čeprav se lahko sredstva za izplačilo jamstva za vloge na kratek rok zagotovijo tudi iz drugih virov, je prevladala ocena, da je najprimernejša rešitev, da se skuša čim več sredstev zagotoviti z vplačilom prispevkov bank in hranilnic v omenjeni sklad. Vlada s predlogom zakona zato na podlagi primerljivih stopenj ciljne ravni sklada za jamstvo vlog nekaterih drugih držav članic EU predlaga postopno povišanje ciljne ravni tega sklada. Sedanjih 0,8 procenta na 1,5 procentov vrednosti vseh zajamčenih vlog po stanju na zadnji dan preteklega leta, ki mora biti dosežena postopoma in sicer do 31. 12. 2030. Tako bi se sredstva sklada povečala iz približno 200 milijonov na 400 milijonov evrov. Zakon v skladu z evropsko direktivo za to področje na splošno določa jamstvo za vloge do višine 100 tisoč evrov pri posamezni banki oziroma hranilnici. Predlog zakona pa v določenih primerih oziroma določenih transakcijah in v omejenem roku šestih mesecev predvideva tudi jamstvo do največ 500 tisoč evrov, kot to tudi dopušča direktiva. Predlog zakona poleg navedenih sprememb vzpostavlja tudi pravno podlago za uporabo sredstev nacionalnega sklada za likvidacijo bank, ki pa je vzpostavljena z zakonom, ki ureja reševanje in prisilno prenehanje bank, gre za dodatni vir financiranja, izplačevanja jamstva za vloge, torej poleg dviga ciljne ravni nacionalnega sklada za jamstvo vlog, s čimer se zagotovijo zadostna sredstva za izplačilo jamstva za vloge, s tem pa pomembno zmanjša tveganje, da zaradi stečaja banke ne bi bilo na razpolago zadosti sredstev in bi v tem primeru banke morale v relativno kratkem času zagotoviti manjkajoča sredstva, kar bi lahko negativno vplivalo na stabilnost finančnega sistema. V Sloveniji poleg navedenega se s predlogom zakona uvedejo tudi določene procesne izboljšave, ki jih je predlagala Banka Slovenije, ki v Republiki Sloveniji izvaja naloge in pristojnosti v zvezi s sistemom jamstva za vloge ter upravlja s Skladom za jamstva za jamstvo vlog.

Za konec naj pojasnim, da povišana stopnja ciljne ravni sklada za jamstvo vlog, ki mora biti dosežena postopoma v šestih letih, do konca leta 2030, glede na dobro kapitalsko in likvidnostno stanje bank ne bo vplivala na stabilnost finančnega sistema. Bo pa, upoštevajoč tudi možnost uporabe sredstev iz nacionalnega sklada za likvidacijo bank, pomembno vplivala na nemoteno zagotavljanje sredstev za izplačilo zajamčenih vlog. V primeru propada manjše banke ali hranilnice, s čimer se zmanjša tudi verjetnost uporabe proračunskega denarja v obliki kratkoročnega posojila države skladu.

Vlada soglaša tudi z amandmaji, ki so bili vloženi k predlogu zakona, saj ustrezno naslavljajo pripombe iz mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora.

Na podlagi navedenega predlagam, da predlog novele Zakona o sistemu jamstva za vloge ter predlagane amandmaje podprete. Hvala.