Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, naše mnenje ste prejeli pred 14 dnevi, tako kot je skladno s poslovnikom. V njem smo uvodoma opozorili na nepravilen nomotehnični pristop predlagatelja, na to smo opozorili namreč tudi že v prejšnji noveli. Gre pa za to, da je predlagatelj prepisoval kar cele člene oziroma cele odstavke, čeprav je šlo za manjše spremembe in dopolnitve. Ponazoritev smo dali v svojem pisnem mnenju, da gre res za manjše spremembe. Nadalje smo opozorili na določene neskladnosti znotraj samega predlaganega besedila, odstop, odpoved in tako naprej. Potem smo dali nekaj opozoril oziroma vprašanj nomotehnične narave.

Nadalje smo opozorili na mestoma neustrezen prenos direktive, saj nekaterih izrazov slovenski pravni red z izjemo te uredbe ne pozna. Največ pripomb pa smo imeli v zvezi z neskladjem s sistemskim Zakonom o prekrških. To se začenja nekje pri 35. členu tudi na to smo je zakonodajnopravna služba opozorila, mislim da kar istega predlagatelja, se pravi Ministrstvo za finance že v nekaterih prejšnjih mnenjih. Namreč, gre za to, da recimo, predlog zakona določa kot globo v višini do 10 procentov čistega skupnega čistega letnega prometa, Zakon o prekrških dovoljuje enako sankcijo do 10 procentov, vendar to pomeni, da mora vsak posamezni zakon to operacionalizirati, ne more se to prepustiti prekrškovnemu organu ali gre to od enega do 10 procentov. Poleg tega je ta določba iz Zakona o prekrških, je dopustna za prekrške s področja varstva konkurence in s področja trga z električno energijo ali zemeljskim plinom. Ta obravnavani predlog zakona, po naši oceni, ne sodi med ta področja. Naprej, imamo po Zakonu o prekrških dopustno, da se je za najhujše kršitve s področja med drugim tudi financ, da je mogoče predpisati trikrat višjo globo od sistemskega zakona, tudi tukaj predlagatelj temu pač ni sledil, ampak je naredil neko svojo kombinacijo. Predvsem je pa treba opozoriti, da 2. člen 17. člena Zakona o prekrških določa, da se vsi predpisi, s katerimi se v Sloveniji določajo prekrški lahko uporabljajo le v skladu s tem zakonom. Izjema pa je dopustna, če gre za administrativno sankcioniranje pravnih oseb v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo konkurence, zavarovalni nadzor, trg vrednostnih papirjev, preprečevanje pranja denarja ali predpise, ki jih izvaja Banka Slovenije. Tudi v tem primeru Zakonodajno-pravna služba ocenjuje, da ne gre za ta primer in gre torej za neskladje z Zakonom o prekrških.

Kot sem rekla, na to smo že opozarjali, Vlada zakona oziroma zakonov ne spremeni oziroma prilagodi. Gre namreč predvsem za to, da uredba določa izredno visoko sankcijo, pet milijonov. Po predlogu zakona ste želeli sankcionirati člana višjega vodstva ali člana upravljalnega organa. Izgleda, da na opozorilo zakonodajnopravne službe ste to prevedli v odgovorno osebo, da ste se izognili tem izrazom. Rada bi povedala, da po Zakonu o prekrških je za odgovorno osebo pravne osebe predvidena splošna globa do 10 tisoč evrov, če gre za globo v določenem znesku, je sankcija do 5 tisoč evrov. Nadalje, če pa gre za področje financ, je pa možno možna sankcija trikrat višja globa od tiste, ki je predvidena v prvem in drugem odstavku. To pomeni, da ste s to sankcijo ste vse maksimume prekoračili.

Seveda se zahvaljujem za pojasnila, v katerih ste nekatera naša opozorila pojasnili, nekaterih ne in tudi amandmaji nekatere naše pripombe upoštevajo, nekaterih ne. Hvala lepa.