Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci!

S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih se v slovenski pravni red prenašajo predpisi EU oziroma se zagotavlja njihovo izvajanje, poleg tega pa je njegov cilj tudi izboljšati obstoječi pravni okvir, ki ureja plačilne storitve v Sloveniji vezano na prenos evropskih predpisov. Predlog zakona določa sankcije za kršitev določb uredbe glede takojšnjih kreditnih prenosov v evrih ter prinaša spremembe dveh direktiv s področja plačilnih storitev, ki spreminja jo predhodno omenjena uredba, poleg tega predlog zakona delno prenaša tudi EU direktivo. Glede digitalne operativne odpornosti za finančni sektor predlog zakona vključuje še nekatere druge spremembe, ki so se pokazale za potrebne na podlagi izvajanja zakona v praksi. Odpravlja pa tudi nejasnosti oziroma nedoslednosti v veljavnem zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih, med njimi naj izpostavim predlagane spremembe, ki bodo omogočile boljši dostop podjetij in potrošnikov do transakcijskih računov pri bankah in bolj transparentno poslovanje bank v primeru zavrnitve odprtja ali zaprtja transakcijskega računa. Spremembe bodo pripomogle tudi k boljši informiranosti potrošnikov o pravici do osnovnega plačilnega računa in večji dostopnosti teh računov. V zadnjih letih smo namreč zaznali povečanje težav potrošnikov in podjetij pri odpiranju transakcijskih računov pri bankah, ki so posledica različnih dejavnikov, med drugim tudi ukrepov bank za zmanjševanje tveganj na področju preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, ki jim jih nalagajo predpisi. Za naslovitev navedenih težav predlog zakona med drugim določa obveznost za banko, da mora v primeru zavrnitve odprtja transakcijskega računa ali v primeru njegovega zaprtja dokumentirati konkretne razloge za zavrnitev ali zaprtje ter o teh razlogih seznaniti uporabnika plačilnih storitev, če tega ne prepovedujejo predpisi. V primeru, ko potrošnik pri banki ne more odpreti transakcijskega računa, je še posebej pomemben institut osnovnega plačilnega računa, ki ga je uvedla EU direktiva o primerljivosti nadomestil, povezanih s plačilnimi računi, zamenjavi plačilnih računov in dostopu do osnovnih plačilnih računov in je urejen v zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih. V skladu z obstoječo ureditvijo ima vsak potrošnik pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa, če to ni v nasprotju z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. V nekaj redkih primerih, ki so v zakonu posebej določeni, pa banka lahko zavrne odprtje osnovnega plačilnega računa, ni pa tega dolžna storiti. Z namenom zagotoviti potrošnikom večjo dostopnost do osnovnega plačilnega računa, so predlagane tudi spremembe razlogov, zaradi katerih banke lahko zavrnejo odprtje takšnega računa. Banka tako ne bo mogla več potrošniku zavrniti odprtja osnovnega plačilnega računa, če bo imela informacijo, da ima potrošnik neizvršene sklepe o izvršbi. Ker so potrošniki slabo obveščeni o pravici do odprtja tega računa pri banki, so predlagane še spremembe, ki bodo izboljšale obveščenost potrošnikov o tej pravici. Med drugim bo morala banka potrošniku, ki mu bo zavrnila odprtje transakcijskega računa ali mu bo račun zaprla, hkrati pisno seznaniti s pravico do odprtja osnovnega plačilnega računa. Vlada soglaša tudi s predlaganimi amandmaji, ki so bili vloženi k predlogu zakona, saj ustrezno naslavlja pripombe iz mnenja zakonodajnopravne službe Državnega zbora.

Ob upoštevanju navedenega predlagam, da predlog zakona skupaj z amandmaji podprete. Hvala.