Govor

Klemen Boštjančič

Za začetek, mislim, sploh ne vem točno, zakaj tukaj sedim, ker Ministrstvo za finance je pri pripravi proračuna sledilo predlogom Državnega sveta in Računskega sodišča. To je tudi Vlada potrdila in predlagala v Državni zbor. Državni zbor je z amandmajem odločil, da del sredstev Računskega sodišča in Državnega sveta preusmeri v onkologijo, za katero so očitno poslanci ocenili, da je bolj potrebna teh sredstev, in to na koncu ste poslanci tudi izglasovali. Tako da verjetno bi se morali poslanci med sabo pogovoriti in se o tem pogovarjati; pa saj ste imeli veliko časa tudi takrat, ko se je proračun pred nedavnim sprejemal.

Kar se tiče Vlade, mi smo seveda podali svoje mnenje. Pač, mi imamo svoje mnenje, vi imate svoje mnenje, vsak ima svoje mnenje. Zdaj, vi se lahko z našim mnenjem ne strinjate, velikokrat se ne, ampak to je pa, temu se reče demokracija.

Zdaj najprej pa vseeno malo še številčnih podatkov, ker bolj kot tem piarovskim floskulam, ki jih tukaj poslušam, verjamem številkam. Najprej, kar se tiče Državnega sveta. Državni svet ima v letošnjem proračunu, torej potrjenem proračunu, 4,6 odstotka sredstev več, kot jih je imel oziroma 2025 jih bo imel več, kot jih je imel v letu 2024, Računsko sodišče pa 7,1 odstotka več. V obdobju 25-26 ima Državni svet sredstev za 57,9 odstotka več, Računsko sodišče pa za 37,1 odstotka več. In tukaj poslušam, kako je ogrožena demokracija, neodvisnost in tako naprej.

Pa še naprej, trenutni podatki o porabi sredstev v letošnjem letu. Torej, s spremembami proračuna za leto 2024 je bilo v finančnem načrtu Računskega sodišča načrtovanih 8,8 milijona. Realizacija finančnega načrta Računskega sodišča RS na dan 2. december znaša 7,1 milijona oziroma 81 odstotkov. Poleg tega ima računsko sodišče za leto 2024 prevzetih obveznosti v višini 8 milijonov, 61 v decembru lahko prevzame, plača še 510 tisoč evrov obveznosti. In glede na navedeno Ministrstvo za finance ocenjuje, da jim bodo tudi v letošnjem letu sredstva ostala, ne bodo porabljena, podobno tudi pri državnem svetu. Pri vsem jamranju, kako je sredstev ves čas premalo, Državni svet ima za leto 2024 načrtovanih 3,2 milijona evrov sredstev, realizacija do sedaj do 2. decembra znaša 78 odstotkov finančnega načrta glede na podpisane pogodbene obveznosti ocenjujemo ostanek 200 tisoč evrov in porabo na višini, na nivoju treh milijonov evrov. Torej, seveda bomo to sodili, ko bo leto mimo, ampak po teh ocenah, ki izhajajo in jih seveda Ministrstvo za finance ves čas dela za vse proračunske uporabnike, bo v primeru državnega sveta v obstoječem proračunu, potrjenem pred kratkim v državnem zboru, v letu 2025 12 odstotkov več, kot je ocena porabe za 2024.

Kar se tiče seveda samih usklajevanj. Zdaj verjamem, da nekateri od vas zelo dobro veste, kako usklajevanja, ki jih Ministrstvo za finance izvaja s proračunskimi uporabniki, izgleda. Zdaj ne bom o tem dolgovezil, tudi ne bom imel piarovskih in marketinških nastopov za televizijo in za javnost. Samo pogovori so sila napeti, večinoma neprijetni. In pripeljite kakšnega proračunskega uporabnika, ki bo tukaj rekel, da je navdušen nad Ministrstvom za finance in nad sredstvi, ki so jim bila dana. Tako da seveda ta šov tukaj, kako se jemlje nekim neodvisnim organom, pri čemer seveda, še enkrat, sploh ni Vlada tista, ki je to bila, je seveda še enkrat šov za javnost. Je pa dobro pogledati dejanske podatke in številke in seveda niti približno to, kar govorite, ne drži.

Bilo je še nekaj drugih stvari tukaj povedanih, pa ne bom vseh komentiral, ki tudi seveda ne držijo. Recimo, ne vem, predsednik Državnega sveta je rekel, da ima Vlada v rezervi milijardo evrov. Jaz ne vem, od kje je ta podatek. Bom povedal, 141 milijonov jih je v letu 2025, tako da… Ampak, okej, verjamem, da je fino z velikimi številkami okrog opletati, ker ljudje itak pozabijo, pa potem se jim zdi to fino. Izrazito pa sem res alergičen kot finančni minister do proračunskih porabnikov, in jih je kar nekaj. Vsi manjši so taki, ki jamrajo, da saj pri njih pa 400 jurjev ni nič posebnega, saj 17 milijard visok proračun, pa kaj boste vi zdaj za 400 pa 500 jurjev komplicirali. In seveda potem se običajno vrže kakšna stvar naprej, Litijska, zelo pogosto v zadnjem letu, kajne. Zdaj zaradi Litijske pa v bistvu, kaj nam težite pravzaprav, mislim, res. Torej kaj, 485 tisoč evrov je pa nepomemben znesek? Nikoli se s tem ne bom strinjal, z nobenim proračunskim uporabnikom, tudi z najmanjšimi in tudi s tistimi, ki nimajo tega privilegija, ki ga imajo neodvisni, torej, ki si v resnici v veliki meri sami postavijo svoje finančne račune. In na to ne pristanem. Torej verjamem, da je treba paziti na vsakih 10 tisoč, 20 tisoč, in tudi tisti, ki so manjši so seveda marsikdaj tudi v preteklosti bili spregledani. Seveda se tudi pri nas na Ministrstvu za finance manj ukvarjajo z manjšimi kot z večjimi, ampak seveda v osnovi je pa prav, da je učinkovita poraba pri vseh proračunskih uporabnikih, tudi pri manjših. In seveda pri nekomu je 485 tisoč evrov 15 odstotkov njegovega proračuna. In zdaj seveda reči, da je to nepomembno, mislim, oprostite, to pa res težko slišim.

Zdaj, kar se tiče še ene stvari, ki sta jo oba predsednika izpostavila, plače funkcionarjev. Mislil sem, da danes to sicer ne bo velika tema, bom pa z velikim veseljem to danes komentiral in kadarkoli v prihodnje. Jaz sem vodil pogajalsko skupino Vlade za pogajanja s sindikati javnega sektorja. Pogajanja so bila izjemno naporna, napeta, trajala so eno leto. V zadnjih mesecih od junija naprej so pa seveda potekali tudi pogovori s funkcionarji. Kljub vsemu kar sem doživel s sindikati, ki, verjemite mi, znajo biti zelo neugodni, tega, kar sem doživel s funkcionarji, pa nisem celo s sindikati doživel. Vsi funkcionarji, ki so se oglasili pri nas, večina misli, da imajo prenizke plače oziroma bodo imeli prenizke plače po tem, ko smo, ko bodo v naslednjih treh letih rekordno povišane. Vsak najde nekoga, s katerim se primerja, čisto vsak najde nekoga. Predsednica računskega sodišča je našla predsednika ustavnega sodišča, en drug neodvisni organ se primerja s tremi drugimi neodvisnimi organi. Saj podobno je bilo tudi pri sindikatih, ko se, ko je potrebno, policisti primerjajo z medicinskimi sestrami, medicinske sestre z vojaki, vojaki z vzgojitelji, vzgojiteljicami ali pa vzgojitelji in tako naprej in tako naprej in vsak najde razlog, zakaj misli, da bi moral imeti več. In seveda pri funkcionarjih podobno. Predvsem pa glede tega, kako so bili potem funkcionarji, kako naj rečem, nezadovoljni. Določeni funkcionarji seveda so spet izpostavljali svojo neodvisnost, kako bodo seveda težko delali, pri čemer, da gre za rekordna povišanja plač. Tako da bi vprašal vse te funkcionarje, kje ste bili v teh preteklih letih. In zdaj mi smo tisti, ki smo to neustrezno postavili, pri čemer naj še eno stvar povem, pa nikoli ne bežimo od osebne odgovornosti, ker tudi jaz za tem stojim kot minister za finance, še posebej pa kot vodja pogajalske skupine se nikoli nisem vtaknil v razmejitve med posameznimi skupinami in med funkcionarji. Nikoli nisem niti za enega jaz rekel, ne, ta mora biti višji, ta mora biti nižji, ker verjamem, da gre za izrazito strokovno vprašanje in tudi občutljivo. In verjamem, da imamo na MJU-ju sodelavce, ki so to pripravili, da so res strokovni. Tako da, seveda, če bo zdaj kakšen namig, da sem imel jaz kakorkoli, nikoli niti nisem se želel opredeljevati do tega, kje mora biti uvrščen, ali predsednik Državnega sveta ali generalna sekretarka v Državnem svetu ali predsednica Računskega sodišča ali ostali funkcionarji na računskem sodišču ali celo zaposleni. Tudi gledal nisem številk, zaradi tega, ker v resnici nisem niti želel zapasti v nek oseben pogled, ker se mi zdi to izrazito, izrazito strokovna stvar. Tako da s tega vidika, torej, sem v resnici na nek način ponovno, no, res nisem mislil, da bo danes to tema, ampak sem videl, da ta bolečina še vedno ostaja, da se bomo pogovarjali o teh stvareh. Ampak… Torej, tudi tukaj omenjeni funkcionarji imajo, bodo, jim bo plača v naslednjih treh letih rekordno zrasla, in sicer predsedniku Državnega sveta, če v naslednjih treh letih za 42 odstotkov, sekretarju državnega sveta za 56 odstotkov, predsedniku računskega sodišča za 38 odstotkov, namestniku predsednika za 45 in sekretarju Računskega sodišča za 43, in kot sem rekel, vsak lahko najde noter pri teh procentih, da bi bilo fajn še pet dodatnih dobiti, ker si to zasluži, ampak res, zdi se mi pa izrazito žalostno, da pri tej reformi, ki smo jo naredili, so funkcionarji postali najbolj glasni, ker so nezadovoljni s temi rastmi plač, in tudi še ena stvar, ki jo res težko slišim, pa sem jaz sicer seveda zagovornik ustreznih razmerij in nasprotnik demagogiji, ki so jo velikokrat in ravno politiki to delajo, torej da se seveda ravno na plačah degradira sami sebe, ker je to, ne vem, javno ali pa medijsko verjetno to oportuno. Torej, ko poslušam o tem, ko je predsednik Državnega sveta rekel, da samo zaradi dobre volje ostajajo ljudje, kot sem razumel, generalna sekretarka, jaz sem pa glih kar povedal koliko se jim bo plača povečala, pa slišal sem še nekajkrat to, kako ljudje predvsem pri funkcionarjih, zaradi dobre volje ostajajo, pa pri direktorjih, ker moram reči, da tega pa celo pri sindikatih nisem slišal in se mi zdi in se mi zdi to, opros…, ali lahko povem…

/ oglašanje iz dvorane/: Povejte, da se bo naslednja…