Govor

Jana Ahčin

Najlepša hvala za besedo.

Lepo pozdravljeni, predsednik Komisije za nadzor javnih financ, drage poslanke in poslanci in ostali vabljeni!

Danes je bilo že kar nekaj stvari povedano glede neodvisnosti ustavnih organov. Ne glede na to bom jaz nekatere stvari vseeno ponovila zaradi tega, da se nam mogoče še bolj vtisnejo v spomin in da v bodoče zagotovimo pravilno ravnanje.

Uvodoma je bilo povedano, da je Računsko sodišče naslovilo na Vlado in na Državni zbor neko protestno pismo, v katerem smo se dotaknili napada, tako ga lahko tudi gledamo, na neodvisnost Računskega sodišča in sicer na dveh nivojih. Prvo je sistem plač, drugo so finančna sredstva, ki so nam bila odvzeta v tem rebalansu proračuna za leto 2020-2025.

Pa mogoče bi se najprej plač lotila, kar smo po tem vrstnem redu tudi napisali, in tako se je tudi vse skupaj začelo. Ko je bilo usklajevanje plač, najprej funkcionarskih plač, zaradi tega, ker vemo, da je bilo treba spremeniti razmerja v tej državi, ker ta razmerja, da imajo funkcionarji nižje plače kot ostali javni uslužbenci, nosijo pa neprimerno višjo odgovornost, pač niso ustrezna. Mi smo pri vseh teh pogajanjih sodelovali, napisali ne vem koliko pisem, tako kot je gospod Lotrič povedal, tudi skupno pismo. Pisali smo tudi sami pismo, vendar z našimi argumenti tudi slučajno pri plačah nismo bili uslišani. Kakšni pa so bili naši argumenti? Ker postavljalo se je vprašanje, da bo javnost zelo razburjena zaradi višine funkcionarskih plač, pa smo mi rekli, zakaj bi bila javnost razburjena, če so razmerja plač za nekatere organe v tej državi določena že 30 let. Računsko sodišče v letošnjem letu praznuje 30. obletnico svojega delovanja. Plače funkcionarjev računskega sodišča so določene v našem zakonu, v zakonu o Računskem sodišču. Če bi se upoštevale te plače, ki so že 30 let določene, verjetno javnost ne bi imela nobenega nobene pripombe, ker to je uzakonjeno že nekaj časa. Ko smo to povedali pripravljavcu zakonodaje, seveda nismo bili uslišani, niti slučajno. Naši argumenti, da Računsko sodišče je glavni revizor javnega denarja, da je Računsko sodišče neodvisno pri svojem delu, da je ustavni organ, da zoper njegove odločitve ni pritožbe, vse to ni bilo upoštevano. Obstoječa zakonska podlaga ni bila upoštevana. Ko smo dobili predlog zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, sem se jaz v bistvu kar malo razveselila. Boste vprašali zakaj? S tem, ker sem ga začela brati od začetka in sem brala mednarodno primerjavo plač na podlagi katere je bila narejena potem v končni fazi plačna lestvica. V okviru te mednarodne primerjave, ki jo je predlagatelj zakonodaje zapisal v predlogu zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, so bile vzpostavljene štiri države. Za tri države je pisalo: predsednik Ustavnega sodišča ima enako plačo kot predsednik Računskega sodišča. V enem primeru iz države Slovaške pa ima predsednik Računskega sodišča višjo plačo kot predsednik Ustavnega sodišča. Glede na to, da je predlagatelj v okviru mednarodne primerjave, ki jo je pripravil za ta zakon to zapisal, potem pa to svoje dejanje povozil na način, da je plačo Računskega predsednika Računskega sodišča spustil za 9 procentov, plačo namestnika predsednika Računskega sodišča in plačo vrhovnih državnih revizorjev za 19 procentov, glede na tisto kar je v našem zakonu napisano in potem še za dodatnih 12 procentov sekretarko Računskega sodišča. Sekretarka Računskega sodišča je danes umeščena v 52. plačni razred, sekretarka Državnega sveta v 55. plačnem razredu, kot smo slišali. Sekretarka Računskega sodišča je odgovorna za poslovanje pravne službe, finančne službe, kadrovske službe je odredbodajalec po zakonu, se pravi njene odgovornosti so izredno velike. Vodi službo, pravno službo, ki je desna roka našim revizorjem. Pravna služba preverja vsa razkritja, utemeljitve in kako smo jo nagradili? Kako smo jo nagradili? Spustili vse, kar je bilo povedano, kar je bilo zapisano, kar je danes zapisano smo podrli. In tukaj, poglejte, to je bil prvi korak, ko so se razvrednotile funkcije Računskega sodišča, ko se razvrednoti delo Računskega sodišča kot nadzorne inštitucije, ki nadzira, ki bo v naslednjem letu nadzirala 17100 milijonov velik proračun. In če ne bomo imeli ljudi, ki bodo to delali, zaradi tako plačanih funkcij, jaz ne vem kdo bo to delal? Ste videli verjetno vsi, da včeraj sem dobila odstopno izjavo od druge namestnice - glejte, jaz ne vem ali je to začetek ali je to konec, ampak dejstvo je tukaj, jaz druge namestnice od 1. februarja, če jo boste razrešili v Državnem zboru, ne bom imela več dokler ne bo imenovana nova. Tako da, to, kar se plač tiče.

Zdaj pa, če grem pa na drugi del - pa bom lahko mogoče v nadaljevanju še kaj pojasnila, če bo potrebno. Drugi del je pa to krčenje proračunskih sredstev za leto 2025. Tudi tukaj moram reči, da tako kot je že predsednik Komisije za nadzor javnih financ povedal, na Komisiji za nadzor javnih financ, ko se je prvič usklajeval proračun, je bila naša sekretarka zraven, potrdila vse usklajeno, tako kot je bilo povedano. In potem neprijetno presenečenje, ko me pokliče poslanec Državnega zbora in me vpraša: "Ali vi veste - to je bilo 1.15, pol dveh -, da se vam jemlje 3 milijone 860, danes?" Sem rekla: "Prosim lepo! Ne bi vedela." Šli smo takoj pogledat v pošto, ki smo jo dobili ta dan, nekaj čez 11. uro, tega istega dne smo mi dobili en cel paket pošte, vezane na obravnavo v Državnem zboru, ki je že potekala in v okviru tega smo našli ta sklep ali predlog, da se Računskemu sodišču vzamejo sredstva. V tistem času, ko smo mi to naredili ni bilo možno nič več ukrepati, ker to je bilo pač 4 ure, čez 2 uri se je že odločalo. Smo pa potem videli, da je bilo tu v tem gradivu napisano: "Ocenjuje se, da kljub znižanju predlagana višina sredstev na podprogramu 020301 dejavnost Računskega sodišča zadostuje za nemoteno izvedbo vseh zastavljenih aktivnosti. Kdo je to ocenil ne vemo, ker z nami to ni bilo usklajevano. Bi pa rekli tako, v okviru teh 3 milijonov 860, kar je bilo nam odvzeto, je bil planiran nakup del prostorov, novih prostorov za Računsko sodišče in prenova obstoječih prostorov, v katerih Računsko sodišče že 20 let dela. Mi smo to planirali v začetku leta 2023, ker smo Ministrstvo za finance takrat opozorili in seznanili, da v naši hiši pač nimamo dovolj prostora, da bi sploh lahko delali. Povedali smo, da revizorji sedijo po pet ljudi v eni sobi. V kolikor imamo razpise in mora komisija za zasedbo novih del zasedati tisti dan, pač sekretarka dela od doma, ker njeno sobo uporabimo, zato ker druge sobe nimamo. Klimati so zanič. Hiša hladna, kar naprej se, potem dogreva drugače. Tako da, nujno potrebne obnove. Vozni park, ki ga ima Računsko sodišče, ima dva stara Cliota enega Kangoo, Škodo pa enega / nerazumljivo/, se pravi, za deset funkcionarjev in 98 revizorjev, ki delajo na terenu imamo tak vozni park. In smo pač planirali v okviru teh 3 milijonov 800 prenovo poslovnih prostorov, delni nakup novih poslovnih prostorov ter teh avtomobilov. Hkrati pa nam je bilo s tem 3 milijonov 860 odvzeto še 100 tisoč evrov, ki zagotavljajo normalno poslovanje, ki smo jih imeli vsako leto v proračunu, zaradi tega, če se kakšen stol pokvari ali karkoli, da lahko nekaj narediš.

Zakaj smo se mi že leta 2023 začeli pogovarjati o tem, da bomo kupili nove poslovne prostore in začeli napovedovati. Za leto 2025 potrebujemo ta sredstva, zaradi tega, ker je to treba planirati. Mi smo v celem letošnjem letu se pripravljali na prenovo. Delali idejne rešitve z zunanjim izvajalcem, pisali, risali načrte, kako bomo hišo prenovili, kaj bomo naredili in hkrati so potekla pogajanja z morebitnimi prodajalci poslovnih prostorov v naši neposredni bližini, da bi lahko pridobili vsaj eno sejno sobo, pa ene tri sobe dodatne za naše revizorje. Zdaj, jaz bom tako rekla, glede na to, da teh sredstev zdaj nimamo, da so nam bila odvzeta - veste, vsak dan šteje, Če mi ta sredstva dobimo meseca marca pozabite, tudi če jih nismo dobili, ker ne moremo postopkov izpeljati tako kot je treba, zaradi tega, ker ne moreš se odločiti, da boš poslovno stavbo kupil danes in jo boš jutri plačal, ampak moraš to načrtovati. Ker ne moreš reči, da boš poslovno stavbo obnovil jutri, če nimaš prenove, kako bo ogrevanje izgledalo ali karkoli, kako bodo okna izgledala. To je treba načrtovati. In zaradi vsega tega, bom rekla, je naše delo, ne vem kdo je rekel, da se ocenjuje, da bomo lahko nemoteno izvedli vse zastavljene aktivnosti, ne bomo jih mogli. In stroški, ki smo jih v letošnjem letu porabili za ta namen, za pripravo študij so v bistvu neučinkovito ali pa nesmotrno porabljeni. Če bi prišlo Računsko sodišče, ne bi rekla, to je bila nesmotrna poraba. Pravzaprav ne bi, ker bi ugotovili, da smo to planirali že leta 2023 in da smo imeli usklajen s proračunom in da smo imeli do zadnjega dne ta sredstva zagotovljena, zdaj pa temu ni več tako.

Glejte, kaj pa je bistvo? Seveda lahko vzame, tako Ministrstvo za finance kot tudi Državni zbor, lahko vzame določena sredstva. V skladu z ustavno odločbo iz leta 2020 piše, da lahko z amandmajem poslancev se vzamejo finančna sredstva tako kot so v tem primeru, vendar odločba Ustavnega sodišča pravi, "ob predhodni uskladitvi s tem organom", to pa ni bilo narejeno. Vsi moji sodelavci absolutno podpiramo to, da Vlada nameni sredstva tja, kjer so najbolj potrebna. Absolutno. Če se ocenjuje da in jaz verjamem, da je Vlada sigurno pregledala vse postavke in je ugotovila, da drugje tega denarja ni kot pri nas, če bi nam samo rekli, da bi se uskladili, verjetno da bi nekaj se lahko zmenili za 3 milijone 860 ne, ampak za kakšno stvar bi se pa lahko. Pa bi rekli bomo pa ta del prenesli v leto 2026 ne pa v 2025.

Zato jaz zaključujem samo s pozivom še enkrat, da se naredi še enkrat premislek ali si želimo take nadzorne organe v tej državi, ki bodo imeli tudi naprej neodvisnost, ki bodo plačani na način tako kot morajo biti. Da se bodo spoštovala obstoječa zakonska določila, da se bo spoštovala mednarodna ureditev, da se nadzornih organov ne bo šibilo ali pa njihova moč zmanjševala tako preko plač kot tudi preko nedodeljevanja sredstev. Ker letos sredstev nismo dobili oziroma za naslednje leto sredstev nismo dobili za normalno poslovanje, vsi veste, plače se bodo povišale, masa plač bo šla gor, kaj bo naslednji korak? Ne bomo dobili sredstev za plače? Vprašaj. Hvala lepa, zaenkrat.