Hvala lepa.

Torej še enkrat en lep pozdrav predsedniku, gospodu Jerneju Vrtovcu, poslankam in poslancem, ministru in ostalim vabljenim!

Skupaj z generalno sekretarko Državnega sveta bi vam pravzaprav rada predstavila težave s katerimi se srečuje Državni svet in predvsem bi naštel dejstva, ki so tako, da je amandma, ki je bil sprejet na 56. nujni seji, 16. 11., in ga je sprejel Odbor za finance Državnega zbora na predlog koalicijskih poslanskih skupin Svobode, Socialni demokrati in Levice je odvzelo Državnemu svetu 485 tisoč 265 evrov. Pri tem predlagatelji amandmaja niso podali nobene vsebinske razlage, utemeljitve za odvzem sredstev, niti niso pojasnili, kako bo to vplivalo na delo državnega sveta. Kar je še bolj zaskrbljujoče je, da predlagatelji niso razpolagali tudi z nobenimi konkretnimi podatki o zadostnosti preostalih sredstev za nemoteno izvajanje dela Državnega sveta. Prav tako ni bilo opravljeno nikakršno posvetovanje z Državnim svetom. Mislim, da takšno postopanje krši načelo sodelovanja in neodvisnosti ustavnih organov, ki je del ustavnega načela delitve oblasti in seveda s tem močno otežuje resno finančno načrtovanje državnega sveta. Državni svet je pripravil racionalni finančni načrt za obe leti 2025 in 2026, ki je zasnovan na premišljenih in pa dobrih, po načelu dobrega gospodarja. Načrt je bil predstavljen, seveda, Ministrstvu za finance, ki je zagotovilo, da bo obseg sredstev upoštevalo in ne bo vanj posegalo. Kljub temu je prišlo do sprejetja amandmaja, formalno poslanskih skupin koalicije, ki ga sedaj seveda aktivno zagovarja tudi Ministrstvo za finance in s tem ogroža zmožnost Državnega sveta, da uresničuje svoje zakonsko ustavno določene, se pravi pristojnosti. Da ravnanja odražajo neposreden vpliv vlade in ki prek nekritičnih poslanskih skupin in poslancev koalicije ohranja popoln nadzor nad proračunskimi sredstvi, kar je vsebinsko v popolnem nasprotju z načelom finančne avtonomije neodvisnih organov in predstavlja očitno izigravanje znane odločbe Ustavnega sodišča. Odvzem sredstev krni sposobnost Državnega sveta za izvajanje ustavnih in zakonskih določil, ki jih ta organ potrebuje za svoje delovanje. To je še posebej problematično tudi v luči povečanega zakonodajnega dela Državnega zbora, ki pravzaprav povzroča večjo obremenitev dela Državnemu svetu, njihovih delovnih teles in pa članov, nasprotno pa si je Državni zbor že drugo leto zapored občutno dvignil sredstva. Medtem ko Državni zbor medtem ko Državni zbor sredstva namenjena Državnemu svetu temu ne namenja. Poleg tega, da je že več kot desetletje ni prišlo do višine, se pravi, prilagoditve višine prejemkov za člane in podpredsednika Državnega sveta, kljub inflaciji in rasti plač v javnem in zasebnem sektorju, to vodi do bistvenih nesorazmerij med prejemki funkcionarjev Državnega sveta in tistih v Državnem zboru, vladi ali sodni veji oblasti. Pričakovano povečanje stroškov zaradi reforme plač v javnem sektorju pa bo razpoložljiva sredstva še zmanjšalo in dodatno omejilo njune prilagoditve. Iz tega mesta lahko rečem, da so vsi javni uslužbenci in funkcionarji v državi prejeli v zadnjih 12 letih povišanje, samo državni svetniki do tega povišanja niti enkrat niso bili upravičeni. Odvzeta sredstva so bila namenjena reševanju prostorske problematike Onkološkega inštituta Ljubljana. Državni svet seveda podpira absolutno problematiko in projekt, se pravi, ki bi bolnici omogočil, se pravi nadgradnjo, ki bi bolnikom, možu omogočil primerno zdravljenje. Vendar pa smo prepričani, da s temi 485 tisoč evri pravzaprav ne bomo kaj prida pripomogli, ko vidimo, da je na drugi strani vlada si, bom rekel, rezervirala ena ogromna sredstva v rezervi mislim, da preko cele milijarde evrov. In mimogrede, stroški Državnega sveta oziroma to povišanje, govorimo o 0,00 bi, ne vem, odstotka nekih sredstev, torej to je zanemarljiv znesek, ki predstavlja državno blagajno. Torej, brez poseganja, bi ravno tako lahko naredili.

Državni zbor pa si je tudi letos povečal sredstva, torej v zadnjem letu. Spomniti moram, da se je zelo podobno taktika se je zgodila v lanskem letu, torej dvakrat smo bili deležni že rezanju sredstev vizavi našim kolegom, ki so si za 5 milijonov pač povečali sredstva v dveh letih cirka. Tako da absolutno vidimo to kot, da nas pravzaprav glede na samostojnost dela, glede na glede na razprave, ki jih imamo v Državnem svetu, glede na vete, ki so vloženi, na ustavne presoje verjetno želi nekdo kaznovati.

Zdaj, naj še to povem, v podkrepitev temu dejstvu, sicer se ne nanaša na ta zakon, pa vendarle. Tako predsednik Državnega sveta kot generalna sekretarka Državnega sveta sta bila izpuščena popolnoma iz plačne reforme, kljub ... /oglašanje iz klopi/ Kako? V redu, bom povedal kako in kaj. Se pravi, v državi smo se z Ustavo dogovorili o neodvisnih ustavnih organih. In če na vrhu pogledam, tudi v razpredelnici sredstev, potem vidimo, da so najvišji funkcionarji uvrščeni v 67. plačni razred, torej prvi trije, predsednica, predsednica in predsednik so 67., potem pride na vrsto Državni svet, seveda se spusti ta lestvica in potem zopet na Ustavnem sodišču in pa Vrhovnem sodišču zopet naraste. To se pravi namenoma se izpusti. Kar je pa še bolj tragično je pa to, da kljub vsem opozorilom, moram reči, da smo skupaj vsi ustavni organi, vključno z institutom predsednice države, vlagali predloge, so bili nekateri upoštevani, nekateri niso bili upoštevani. Ampak generalna sekretarka Državnega sveta je izrazito podplačana, izrazito tako, da je samo dobra volja da ostaja na tem delovnem mestu. Že sedaj lahko gledamo, da je nekje na, ne vem, plačnem razredu, dve tretjini zaposlenih v Državnem svetu ima večjo plačo od nje. Zdaj pa ob tej plačni reformi bodo pa področne sekretarke imele večjo plačo tudi od predsednika, ker se nam ne poveča. To se pravi, da že na daleč vidimo, kakšen odnos gojijo zakonodajna veja oblasti do Državnega sveta.

Torej, odvzem sredstev je po mnenju Državnega sveta tudi ustavno sporen. Namreč, Državni zbor ni omogočil Državnemu svetu, da predstavi stališče do amandmaja, kar je očitna kršitev ustavnega načela sodelovanja med ustavnimi organi, ki je sestavni del naše delitve oblasti, na katero se sklicuje tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi. Zaradi vsega tega povedanega državni svet opozarja, da bo izvajanje pristojnosti, njegove pristojnosti, tudi resno ogroženo, navkljub predhodnemu ravnanju pozivamo seveda še enkrat tako Ministrstvo, kot za finance kot Vlado, da vendarle prisluhne in na način, ki je seveda zakonit zadeve pač popravi. Sicer pa se pripravlja seveda tudi ustavna presoja omenjenih, bom rekel, omenjenih aktov oziroma dejanj, ki jih je izvedla v zadnjem času ali skupina ali koalicija ali ali Vlada oziroma ministrstvo. Zaradi tega, ker mi smo jasno lani povedali, da v kolikor se bo ta praksa nadaljevala, pač ne moremo ostati tiho. Hvala lepa.