Hvala lepa za besedo. Spoštovana predsednica odbora, spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani gostje.

V preteklosti sem že bila v vlogi kot sem danes. Moram reči, da je resor, za katerega sem takrat kandidirala, Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, resor, ki je res ogromen spremlja vsakega posameznika od rojstva do smrti. Menim, da je tudi področje digitalne preobrazbe, za katerega kandidiram danes, v marsičem podobno po svojem globokem vplivu na naša vsakdanja življenja delo, učenje, in nenazadnje socialno varnost. Izkušnje so me naučile, kako pomembno je, da sistemski ukrepi segajo onkraj posameznih resorjev, da vključujejo inovacije in sodobne pristope. Prav digitalizacija je ključni vzvod, ki omogoča proaktivne rešitve na vseh področjih. S sodobnimi digitalnimi orodji lahko ljudem in organizacijam zagotavljamo enostavnejši ter varnejši dostop do storitev in hitrejše reševanje njihovih potreb. V svoji 24-letni karieri v državni upravi sem se z veseljem in pogosto ukvarjala tudi z optimizacijo procesov, implementacijo digitalnih rešitev in izboljševanjem organizacijske kulture. Te naloge so zahtevale ne le tehnično znanje, ampak tudi razumevanje, kako digitalizacija vpliva na posameznika in širšo skupnost. Zato sem trdno prepričana, da digitalna preobrazba ni zgolj tehnološki proces, je predvsem proces povezovanja ljudi, izboljševanja njihovih življenj in krepitev zaupanja v naše institucije. Ministrstvo za digitalno preobrazbo je morda eno mlajših ministrstev te Vlade, pa vendar zaradi tega nič manj zahtevno in pomembno. Če bom potrjena za ministrico, si bom prizadevala, da postane digitalizacija v Sloveniji ne samo orodje temveč temeljna vrednota trajnostnega razvoja, ki bo vsakomur omogočila dostop do enostavnih, varnih in uporabniku prijaznih digitalnih rešitev. Zahvaljujem se vam za priložnost, da pred vami predstavim svojo vizijo za nadaljnje delo in se veselim odprtega dialoga o tej pomembni temi za prihodnost naše države. Pomemben in večkrat spregledan del nalog v pristojnosti Ministrstva za digitalno preobrazbo predstavlja tako imenovana državna informatika. Ministrstvo upravlja enega največjih in najbolj kompleksnih informacijskih sistemov v državi. Centralni informacijski komunikacijski sistem omogoča komunikacijo med več kot 30000 uporabniki na več kot tisoč lokacijah po vsej državi. Državni računalniški oblak, ki je bil zasnovan in vzpostavljen v prejšnjem desetletju, gosti več kot 2000 virtualnih strežnikov, na katerih teče več kot 400 različnih poslovnih aplikacij. Med njimi so mnogi ključni državni informacijski sistemi, davčni, carinski, finančno računovodski, je sociala, je uprava storitve za podjetja, registri prebivalstva, vozil in voznikov ter cela vrsta drugih sistemov, ki opravljajo različne funkcije tako za državljane, podjetja, kot tudi za državo in družbo kot celoto. Zaradi zastarelosti tega sistema bo v naslednjih mesecih potrebna korenita prenova osrednjega komunikacijskega omrežja na področju varnostnih omrežnih naprav in državnega računalniškega oblaka naslednje generacije. Zaključek aktivnosti pa pričakujem v naslednjem letu. Dolgo pričakovana prenova osrednje infrastrukture bo uporabnikom namreč prinesla bolj prijazno, zanesljivo, predvsem pa varno in zmogljivo okolje za implementacijo sodobnih informacijskih rešitev. Poleg obstoječih lokacij, bo vzpostavljena visoko zmogljiva povezava in podatkovna infrastruktura za novo lokacijo, na kateri bo deloval državni računalniški oblak nove generacije, kar vse predstavlja znatne investicije, v veliki meri financiranje iz evropskih sredstev, ki jih bomo izvedli v prihodnjem letu. Ministrstvo podpira tudi delovanje več kot 15000 uporabnikov na tako imenovanih centraliziranih organih. Tem uporabnikom ministrstvo zagotavlja enotno delovno okolje, kar izboljšuje uporabniško izkušnjo, zmanjšuje stroške licenc, izobraževanja uporabnikov, izboljšuje interoperabilnost in omogoča, da lahko z omejenimi kadrovskimi viri podpira vedno večje število uporabnikov. V zadnjem letu je bila izvedena vrsta prehodov organov na centralizirano upravljanje, ostalo pa še nekaj organov, ki jih bomo selili v prihodnjem letu. Tudi centralizacija nabav uporabniške strojne in programske opreme, ki jo ministrstvo izvaja za širšo javno upravo je že v preteklosti prinesla znatne prihranke in tudi omogočila skladno z zakonodajo. To prakso želim nadaljevati in jo tudi širiti. Ministrstvo skrbi tudi za delovanje in razvoj klicnega centra, ki letno obravnava okoli 200000 različnih sporočil in vprašanj državljanov, kakor tudi težav uporabnikov. S posodobitvami, ki so bile izvedene v zadnjem letu, bomo dodatno izboljšali uporabniško izkušnjo, omogočili nove komunikacijske kanale, kot so razne aplikacije za pošiljanje sporočil, podprli nove komunikacije z uporabniki tudi s pomočjo umetne inteligence, kot so na primer / nerazumljivo/, in hkrati zmanjšali obremenitve naših operaterjev. Zagotavljanje delovanja nadgradenj in razvoja zahteva veliko sredstev, predvsem pa tudi visoko strokovnega znanja in izkušenj, zato nameravam tako kot sem doslej posebno pozornost namenjati tudi pridobivanju in oblikovanju kadrov, kar glede na siceršnje pomanjkanje kadra na področju IT predstavlja precejšen izziv. To me pripelje tudi na področje informacijske in kibernetske varnosti. Ministrstvo ima posebno vlogo pri delovanju centralnega informacijskega komunikacijskega sistema. Letos je bila izvedena vrsta investicij, in vzpostavljene podlage za varno delovanje in razvoj novih informacijskih rešitev. Ocenjujem, da je sodelovanje izmenjava izkušenj in medsebojno spoštovanje pomemben faktor za doseganje skladnosti na področju kibernetske varnosti v Sloveniji, zato bom spodbujala sodelovanje predvsem z Uradom Republike Slovenije za informacijsko varnost, pa tudi z drugimi deležniki na področju informacijske varnosti. Državna infrastruktura je sicer v čem nevidna. Vidne pa so digitalne javne storitve na katere se bom kot ministrica še posebej osredotočila.

V Sloveniji se lahko pohvalimo z dolgo tradicijo digitalnega poslovanja. Smo registrsko organizirani in razpolagamo s kakovostnimi podatki v centralnih zbirkah, kot so centralni register prebivalstva, poslovni register, register prostorskih enot in evidenc registrskih vozil, kar omogoča učinkovito povezovanje in izmenjavo podatkov ter optimizacijo procesov, seveda v skladu z zakonskimi omejitvami. Javne storitve so, po moji oceni, ključni del digitalne preobrazbe, saj prispevajo k izboljšanju kakovosti življenja državljanov, zmanjševanju stroškov gospodarstva in povečanju učinkovitosti proces organizacij javnega sektorja. Področje digitalnih javnih storitev v Sloveniji že danes ureja strategija digitalnih javnih storitev 2030, akcijski načrt pa vključuje 109 ukrepov, pripravljenih v sodelovanju s 26 vsebinsko pristojnimi institucijami. Ti ukrepi bodo do leta 2030 ključni za digitalizacijo javnih storitev, hkrati pa bodo prispevali k digitalni preobrazbi javnega sektorja, družbe in širšega ekosistema povezanih deležnikov. Pred mano je torej zahtevna naloga, da poskrbim za uresničitve teh in vzpostavitev novih ukrepov, ki jih bodo kot pozitivne občutili tudi državljani, poslovni subjekti in zaposleni v javni upravi.

Strateški cilji so ambiciozni. Do leta 2030 je potrebno zagotoviti, da bodo vse ključne javne storitve dostopne preko spleta, pri čemer si bo potrebno prizadevati, da bi jih večina ljudi tudi aktivno uporabljala. Tradicionalne fizične kanale pa uporabljajo le v izjemnih primerih. Pri tem zagovarjam pristop najprej digitalno in ne zgolj digitalno, saj želim zagotoviti, da nihče ne bo izključen. Dostopnost javnih storitev za vse je ključnega pomena. Med izzivi, s katerimi se v Sloveniji soočamo, je med drugim dokaj nizka prepoznavnost digitalnih javnih storitev, pa tudi neskladnost in razdrobljenost teh storitev, odsotnost enotne uporabniške izkušnje ter omejene možnosti nadzora posameznikov nad lastniki podatkov v javnih evidencah.

Širšo uporabo digitalnih javnih storitev omejuje tudi zahteva po uporabi kvalificiranega digitalnega potrdila, kar negativno vpliva na uporabniško izkušnjo, posebej pri tehnično manj veščih uporabnikih. Trenutno so digitalne javne storitve prepogosto oblikovane po analognih postopkih in raztresene po portalih, ki jih izvajajo posamezni organi državne uprave, namesto da bi bile prilagojene glede na potrebe in dejanske življenjske situacije. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da je kljub temu, da se vlaga veliko truda v digitalizacijo javnih storitev, že veliko na voljo. Še vedno le slabih 5 odstotkov vseh upravnih storitev opravlja elektronsko. Podprla bom izvajanje projektov, ki bodo v prihodnje omogočili uvedbo enotne blagovne znamke digitalnih javnih storitev, ki bo hkrati pomagala pri ozaveščanju prebivalcev in predvsem povečala prepoznavnost teh storitev. Uporabnikom je potrebno omogočiti na enem mestu razširjanje vpogleda v lastne podatke iz javnih evidenc, kot je na primer pregled podatkov o izobrazbi, o nepremičnini, o plačanih prispevkih s strani delodajalca, pokojninskih podatkih, zdravstvenih, vpogled v stanje postopkov pri državnih organih, veljavnost vinjete in podatki o vozilih in tako naprej, ki jih uporabniki na e-portalu ne vidijo, so pa sicer že sedaj na voljo, vendar razpršeni po celi vrsti drugih spletnih mest. Nadgradili bomo storitve tako, da bodo ponujale uporabnikom prijazne rešitve, bodo v polni funkcionalnosti dostopne tudi preko mobilnih naprav, ter omogočili njihovo uporabnost tudi čezmejno. Za nadaljnjo širitev uporabe in poenostavitev digitalnih storitev bo ključna uvedba elektronske denarnice za digitalno identiteto. Ta bo omogočila, da se uporabniki varno in enotno identificirajo pri dostopu do javnih storitev in zasebnih storitev tako doma kot tudi čezmejno. Hkrati pa bo omogočila tudi shranjevanje digitalnih dokumentov, kot so mobilna vozniška dovoljenja, potrdila o izobrazbi, vse na mobilnih telefonih, pri čemer bo ključno sodelovanje, seveda, s pristojnimi resorji. Nadalje umetno inteligenco vidim kot priložnost, ki lahko pomaga pri reševanju družbenih, gospodarskih in okoljskih izzivov, kot so revščina, podnebne spremembe in neenakost. Pri uporabi umetne inteligence morajo biti človekove pravice pred zasebnimi in poslovnimi interesi. Na ministrstvu je v teku več projektov, tudi skupaj z drugimi organi, s katerimi bo zaposlenim v javni upravi s pametno avtomatizacijo internih procesov olajšano in pohitreno delo. Med drugim moramo pripraviti rešitve, ki bodo procesno podprle upravne postopke na področju tujcev na upravnih enotah. Ključna sestavina za inovativne in uporabnikom prijazne storitve pa so seveda podatki. Ti morajo biti na voljo in se izmenjavati na zaupanja vreden in varen način. To bomo zagotovili z vzpostavitvijo skupnega podatkovnega prostora za javno upravo v naslednjem letu.

Naj se oddaljim od tem državne informatike in se premaknem še k širši družbi kot celoti. Ministrstvo je namreč odgovorno tudi za strateški razvoj digitalne preobrazbe, kar med drugim pomeni določanje usmeritev razvoja digitalne preobrazbe ter določanje konkretnih ciljev in tudi kazalnikov, na podlagi katerih se spremlja napredek. Na tem področju trenutno velja strategija Digitalna Slovenija 2030, v kratkem pa bo v javno obravnavo dan osnutek pripadajočega akcijskega načrta.

Na področju gigabitne infrastrukture se zaključuje priprava pogodb za izbrane projekte v okviru zadnjega izmed razpisov za gradnjo širokopasovnih omrežij. Čim prej bo objavljen tudi razpis za sofinanciranje gradnje infrastrukture odprtih baznih postaj na območjih, prizadetih v poplavah. Naš cilj bo še vedno do leta 2030 zagotoviti pokritost vseh gospodinjstev z gigabitnim omrežjem in pokritost vseh poseljenih območij s 5G signalom. Tudi za prihodnje leto je sicer še predvideno dodatno sofinanciranje gradnje odprtih širokopasovnih omrežij na belih lisah, zavedam pa se, zaradi vedno višjih stroškov takšne gradnje zgolj s tem ukrepom verjetno ne bomo mogli doseči tega strateškega cilja. Dejstvo je sicer, da že dosedanji razpisi niso preprečevali drugih možnosti izvedbe širokopasovnih povezav, vendar ocenjujem, da bo potrebno večji poudarek dati brezžičnim, tudi satelitskim povezavam.

V letošnjem letu je bil veliko pozornosti deležen mehanizem za izposojo računalniške opreme, v javnosti bolje poznan kot projekt razdelitve računalnikov. Na današnji dan je stanje sledeče: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije bo v naslednjih dveh tednih zabeležil izdajo okrog 8 tisoč pozitivnih odločb, kar pomeni, da bo velika večina prenosnikov lahko razdeljena znanim prejemnikom takoj po pravnomočnosti odločb. Preostali prejemniki, ki bodo morali počakati še največ kak mesec dlje, čakajo zaradi potrebnih dopolnitev vlog in nato določanja vrstnega reda prispelih vlog. Računalniki bodo torej razdeljeni kot je bilo obljubljeno, najprej najranljivejši, med upravičenci, v višjih dohodkovnih razredih pa glede na čas oddaje vlog. S tem bo uresničen cilj druge novele Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti in sicer 10 tisoč najbolj ranljivih družin je in kot rečeno, bo, v prihodnjih dneh dobilo prenosni računalnik, ker pa se je tekom izvajanja tega zakonskega ukrepa ta izkazal za preveč okornega, počasnega in administrativno obremenjenega, kar je za sabo potegnilo tudi določene stroške, bom v naslednjih dneh v izogib dodatnim stroškom predlagala spremembo zakona, s katero bo ukinjen mehanizem za izposojo računalniške opreme. Računalniška oprema ki je bila oziroma še bo s pravnomočno odločbo dodeljena izposojo, bo po uveljavitvi novele zakona prišla v trajno last upravičenca, ki mu je bila računalniška oprema dodeljena.

Pri tem posebej poudarjam, da bodo vsi upravni in morebitni sodni postopki, ki že tečejo, izvedeni po zdaj veljavnih določbah. Rešitve oziroma ukrepi za spodbujanje digitalne vključenosti pa bodo pripravljeni v okviru krovnega zakona. Računalniki bodo torej razdeljeni, moja prioriteta na področju digitalnega vključevanja pa je drugačne vrste opremljanje. O čem govorim? Za učinkovito sodelovanje v digitalnem okolju nismo zares opremljeni, če imamo le potrebno tehnologijo, potrebujemo tudi ustrezna znanja in spretnosti. V naslednjem letu bomo še naprej izvajali utečene, dobro sprejete projekte digitalnega opismenjevanja za otroke, odrasle, starejše. Tako bomo tudi v začetku leta 2025 objavili še javni razpis za izvedbo projektov vsebinskih mrež nevladnih organizacij; prepričana sem, da lahko prav te pomembno prispevajo pri odpravljanju digitalnega razkoraka. Menim, da je ključno, da se naslavljanja primanjkljaja digitalne pismenosti lotimo sistemsko, zato podpiram tudi uvedbo vsebin za zagotovitev digitalnih kompetenc v obvezni del šolskega kurikuluma, pri čemer pa se seveda zavedam, da je konkretna izvedba in določitev načina uvedbe v pristojnosti Ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Ker je področje umetne inteligence za digitalno preobrazbo izjemnega pomena, moram naslednje leto usmeriti veliko moč v implementacijo akta o umetni inteligenci. Še letos bo objavljen razpis za vzpostavitev kompetenčnega centra za umetno inteligenco, v naslednjem letu pa pričakujemo objavo razpisov za aplikativne projekte za podjetja. Če skušam povzeti vsebinsko bistvo, gre za spodbujanje in prenos vrhunskih tehnoloških kompetenc in zmogljivosti na področju umetne inteligence za podporo gospodarski in inovacijski dejavnosti v Sloveniji. Razvoj visoko zmogljivega računalništva v povezavi z umetno inteligenco predstavlja eno izmed ključnih prednostnih nalog Evropske unije, hkrati pa si tudi Slovenija prizadeva slediti hitremu tehnološkemu napredku na tem področju. V okviru teh prizadevanj smo se v začetku novembra v sodelovanju z italijanskim super računalniškim centrom Bologni prijavili na razpis za pridobitev sredstev. Če bo prijava uspešna, bomo namenili pet milijonov evrov za sofinanciranje nakupa superračunalnika. Nova posodobitev bo omogočila dostop do vrhunske računalniške infrastrukture, usmerjene predvsem v uporabo umetne inteligence. To bo raziskovalcem in podjetjem olajšalo izvedbo obsežnih raziskav ter razvoj inovativnih rešitev, ki so ključne za napredek gospodarstva. Poleg skupne prijave z Italijo Slovenija že pripravlja samostojno komplementarno prijavo za pridobitev 50 milijonov evropskih sredstev, ta obsega izgradnjo novega superračunalnika, prilagojenega potrebam aplikacij s področja umetne inteligence in vzpostavitev tako imenovane tovarne umetne inteligence, ta bo nudila celovite storitve po načelu vse na enem mestu za uporabnike umetne inteligence. Poseben poudarek bo namenjen podpori zagonskim podjetjem ter malim in srednje velikim podjetjem s ciljem izboljšati njihovo konkurenčnost in omogočiti preboj na mednarodne trge. Samostojna slovenska prijava na razpis je načrtovana za drugo odpiranje, ki bo potekalo 1.

februarja 2025. S tem Slovenija potrjuje svojo zavezanost krepitvi zmogljivosti na področju umetne inteligence in visoko zmogljivega računalništva.

Preden zaključim, naj kot pravnica omenim še krovni zakon o digitalni preobrazbi, ki bo v naslednjem letu vložen v javno obravnavo, kar bo pomemben mejnik za področje digitalne preobrazbe države, gospodarstva in družbe kot celote. Tako bodo na enem mestu združene vsebine oziroma pravne podlage, ki bodo omogočile učinkovito izvajanje ukrepov za doseganje ciljev digitalne preobrazbe. Uredilo se bo področje upravljanja digitalne preobrazbe znotraj javnega sektorja in vzpostavilo pogoje za digitalno preobrazbo države, vključno z ukrepi za lokalne skupnosti, gospodarstva in nevladnega sektorja. Z zakonom se bo vzpostavilo podlage za zagotavljanje podpornega okolja za digitalno preobrazbo, za podporo razvojno-inovacijskim projektom in tudi za spodbujanje in krepitev naprednih digitalnih kompetenc znotraj posameznih organizacij. Obenem bomo v zakonu smiselno na novo uredili tudi ukrepe za spodbujanje digitalne vključenosti prebivalstva. Digitalna preobrazba ni več le možnost, temveč nujnost za napredek naše države, gospodarstva in družbe kot celote. Digitalizacija mora vedno služiti ljudem, izboljšati kakovost življenja, poenostaviti postopke in krepiti zaupanje v institucije. Na tej poti je potrebno združiti tehnološko naprednost z jasno zavezo k enakopravnemu dostopu za vse. V obdobju, ki je pred nami, se bomo soočali z izzivi, a tudi s številnimi priložnostmi. Verjamem, da lahko s sistematičnim pristopom, močnim sodelovanjem in s strateškimi ukrepi dosežemo preboj, ki bo Sloveniji omogočil, da postanemo še boljši na področju digitalizacije v Evropi in v svetu. Če mi boste zaupali vlogo ministrice za digitalno preobrazbo, se bom trudila, da bom z vso odgovornostjo in predanostjo delovala v smeri doseganja teh ciljev in ob tem spoštovala potrebe, varnost in zasebnost posameznikov ter organizacij. Hvaležna sem za priložnost, da sem lahko danes pred vami predstavila svojo vizijo in načrte ter se veselim nadaljnjega sodelovanja.

Hvala za vašo pozornost, vprašanja in konstruktiven dialog.