Hvala lepa, spoštovana gospa predsednica.

Gospoda državna svetnika, predstavnice in predstavniki Vlade, lepo vas pozdravljam, seveda tudi vas, kolegice in kolegi!

Ker je Državni svet sprejel zahtevo za ponovno odločanje novele Zakona o dohodnini v Državnem zboru, je normalno, da se bomo v naših razpravah tudi ponavljali, ampak kakorkoli že, repetitio est mater studiorum est, ponavljanje je mati učenosti, vprašanje koga se prime. Imam občutek zdaj, po teh dobrih dveh letih vladanja, da podjetniki, marljivi, pridni, ustvarjalni ljudje, da so na nek način ten peti te vlade. In ko se ponavljam in ko seštejem finančne učinke sprejetih davčnih in drugih obremenitev gospodarstva in fizičnih oseb, torej dohodninskih zavezancev, potem mi ta seštevek pokaže, to poznate, ker sem to že govoril, ampak bom še, potem mi ta seštevek pokaže, da je gospodarstvo in fizične osebe, da so za obdobje 2023 do 2028 obremenjene z dodatnimi sedmimi milijardami in pol, dodatnimi brez te dohodnine, brez te novele Zakona o dohodnini, ki nekih dodatnih obremenitev pravzaprav niti ne prinaša oziroma so zanemarljive, tako. Bolj gre za to, kar pravim, da gre za neko, za nek napad na tiste, ki ustvarjajo in izgleda, da so ti najbolj nevarni tej slovenski družbi. To je preprosto nemogoče razumeti ob upoštevanju, da smo v zadnjih dveh letih kot država za osem mest padli na lestvici konkurenčnosti, kar meri preko nekih 240 kazalnikov, Mednarodni švicarski inštitut za razvoj menedžmenta. Slovenija glede konkurenčnosti strmoglavlja, pika, pika. Res je bilo že rečeno s strani mojih kolegov, ta novela Zakona o dohodnini praktično ni doživela socialnega dogovora. Eno upanje pred sprejemom na Vladi je res, tudi sam sem to zaznal in tudi z njim osebno govoril, predstavljal, minister za gospodarstvo, gospod Han, naš dolgoletni nekdanji kolega, se mu verjel, pa sem se uštel. Nekako pred kamerami nasprotovanje, potem pa je vsa zadeva bila sprejeta, če se ne motim, na dopisni seji, kako tam ministri glasujejo, saj veste, ampak kakorkoli že. Se pravi, eno je nek spektakel pred kamerami, drugače pa itak nihče nič ne upa, ker ne sme in gospod Gorenšček tudi, jaz na nek način se strinjam, da upanje umre zadnje, a tudi z vaše strani oziroma s strani Državnega sveta neko upanje, da bi pa vendarle Državni zbor, bere koalicija, nekako zmogli nekoliko več intelektualnega napora in vrgli lastni zakon, tega ne bo, tega ne bo, ampak upanje umre zadnje, ker bodimo realni, glasovalni stroj v svojem bistvu ne potrebuje časa za ponovno pretehtanje neke materije, na primer novele Zakona o dohodnini, ker glasovalni stroj je glasovalni stroj. Očitno bo še naprej ostalo do konca tega mandata. Dejstvo in ugotovitev, aksiom, aksiom, da se v Sloveniji ne splača delati, in da je boljše socialec kot minimalec. To je dejstvo. Kam nas bo to pripeljalo? Enako ugotovitev je tudi v Nemčiji. Kam je takšna socialna ali pa socialistična politika pripeljala Nemčijo, sami veste, gredo na volitve.

Pozorno sem poslušal predsednika Vlade, čeprav mislim, da ga bom odslej vedno manj, ker karkoli pove, potem ne drži. Tudi ta zadnja obljuba, da pa zdaj ne bo več nekako v tem smislu, toliko hodil na potovanja v tujino, ampak da razume sporočilo in da bo pa zdaj začel delati za državljane, tako približno. To ne bo držalo. Zakaj bi pa, saj davčna zakonodaja bo sprejeta, proračuna za naslednji dve leti sta pod streho in še, in še, kar zdaj ni sicer tema te točke dnevnega reda, poraba oziroma proračunski odhodki v zadnjih treh letih so zrasli za skoraj 3 milijarde in pol...