Spoštovana predsednica, predstavniki, predstavnice Vlade, predstavnika Državnega sveta, prav lep pozdrav! Danes že, ne vem, petič, šestič premlevamo to tematiko glede novih davčnih ukrepov te Vlade za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Venomer ponavljamo, predvsem v opoziciji, pa danes smo slišali tudi predstavnika Državnega sveta, da gospodarstvo ne razume, večine teh ukrepov ne razume kot spodbujanje konkurenčnejšega, prijaznejšega davčnega okolja oziroma poslovnega okolja za slovenska podjetja. Zdaj, jaz sem na to današnjo sejo prišel z optimizmom, glede na to, da kot sem rekel, že petič, šestič debatiramo o isti zadevi, ampak vmes je predsednik Vlade v eni od svojih komunikacij rekel oziroma izjavil, da razume sporočilo in da bo zdaj delal drugače oziroma da se bo teh sporočil držal. Zdaj, čigavo točno sporočilo, ne vem, jaz upam, da tudi sporočilo gospodarstva, ki mislim, da je ves ta čas, da je to sporočilo enako, da gospodarstvo pričakuje, da bodo davčni ukrepi, ki bodo pripravljeni, v prvi vrsti dejansko namenjeni izboljšanju konkurenčnosti gospodarstva in da bodo pripravljeni skupaj z vsemi deležniki, se pravi, da se bo iskal nek konsenz, ki bo v veliki meri... običajno pri teh pogajanjih je tako, da na koncu vsi niso stoprocentno zadovoljni, ampak da se najde nek vsaj približek temu, da se lahko pogovarjamo o zadovoljstvu tako gospodarstva pa v končni fazi tudi Vlade oziroma Ministrstva za finance, ki s temi ukrepi, kot so sedaj nastavljeni oziroma večino teh ukrepov, ne gre predvsem za polnjenje proračuna.

Zdaj, kot rečeno, govorimo o rekordni zaposlenosti, rekordnih prilivih v davčno blagajno iz različnih naslovov, DDV, davku na dobiček in tako naprej. Tako da že iz tega naslova težko sprejmem dejstvo, da je pa zdaj pravi trenutek, da, da spreminjamo določene, določene davčne zakone, ki niso v prid gospodarstvu, če ne, če ne zaradi drugega zaradi tega, o tem smo že veliko tudi pri, ko smo sprejemali proračun naša okolica oziroma gospodarstvo v naši okolici praktično vsak dan poslušamo novice, beremo kako, kako imajo težave, kako odpuščajo ljudi in tako naprej in že iz tega bi pričakoval neko, neko previdnost oziroma neko usklajenost, kot sem že prej rekel, kar se tiče takih ukrepov, ki se dotikajo gospodarstva.

Zdaj, jaz bi se v tej razpravi dotaknil samo dveh ukrepov, ki ju ta zakon naslavlja. Pa se bom spet ponavljal, ampak žal, žal drugače ne gre. Prvi je, kar se tiče privabljanja strokovnih kadrov iz tujine. Kot vsi vemo je eden od pobudnikov tega zakona oziroma te rešitve so bila večja farmacevtska podjetja, ki imajo težave s pridobivanjem tujih kadrov iz enostavnega razloga, ker je pač obdavčenje dela pri nas previsoko. In jih razumem in do te mere tudi razumem vlado, da skuša narediti nek korak, ampak če se že dela ta korak, ne moremo na eni strani vabiti oziroma v privilegiran položaj postavljati nekoga, ki bo prišel v Slovenijo in tukaj nek čas ostal dokler bo, se pravi na Slovenijo ga v tem primeru ne bo, ne bo vezalo 2. kot ali mu bo delodajalec ponudil neko strokovno razvojno okolje, za katerega bo ocenil, da bo to, da mu bo to pomenilo nek korak naprej v njegovem poklicnem razvoju, po drugi strani pa je ta finančni učinek, ki ga bo prav tako, prav tako ocenil in dokler mu bo primeren oziroma dokler se mu bo zdel za njega ugoden, bo tukaj tudi ostal. Po drugi strani pa nič ne naredimo za naše kadre, za naše mlade. Zdaj, gospod Gorenšček je prej lepo v predstavitvi povedal oziroma dal idejo, da bi morali razmišljati o neki splošni davčni olajšavi za mlade, ki imajo bi rekel, vrsto, vrsto izzivov, da se, ne samo strokovnih, ampak tudi eksistenčnih, če se želijo, bom rekel, če si želijo omogočiti neko normalno, če hočete družinsko življenje v naši državi. Tako da na tej točki bi prav zagotovo pričakoval, da po eni strani, ja, privabljamo tuje, tuje delavce oziroma tuje strokovnjake, po drugi strani pa sprejmemo ukrep, ki bo v enaki meri stimuliral tudi slovenske, slovenske ljudi oziroma visoko kvalificiran kader, da ne bo razmišljal o odhodu v tujino, ampak bo videl v Sloveniji priložnost tako ne samo strokovno, ampak tudi finančno in da bo, bom rekel, življenje, ki si ga je tukaj ustvaril, izobrazbo ki jo je tukaj pridobil, potem tudi dal tej državi, dal temu gospodarstvu in po svojih močeh prispeval k dodani vrednosti našega gospodarstva, tako da iz tega vidika je ta ukrep prav zagotovo diskriminatoren in ga že iz tega drugega dela pač ne morem, ne morem podpreti.

Druga stvar so pa normiranci. Državna sekretarka je prej v svoji izjavi oziroma v svoji predstavitvi rekla, da se s tem ureja oziroma odpravljajo neke anomalije, kar se tiče normirancev. Jaz mislim, da se da se anomalije ne odpravljajo oziroma kaj mene moti, ta pavšalizem, ker se vse normirance vrže v en koš, namesto da se dejansko da na plan probleme, probleme oziroma obvode, ki jih mogoče kdo koristi skozi to normiranstvo, ampak, ne pa, da se po drugi strani pa tudi tiste, ki svojo poslovno pot upravljajo oziroma peljejo povsem zakonito in dejansko koristijo ta namen iz, kar se tiče normiranstva, iz svojega bistva, da se pa te, da se pa ta te podjetnike oziroma te samozaposlene, da se jih pa enostavno kaznuje in se jim zmanjša ta možnost, ki jim je bila na začetku dana, kot smo rekli. Dobro, vi večkrat ponavljate, da je namen normiranstva neka začetna pomoč oziroma nek, nek začeten korak pri vstopu v ta poslovni svet, ampak jaz se tukaj ne bi čisto strinjal. Saj nekdo lahko praktično celo poslovno pot opravlja neko dejavnost,pri kateri se, kot sem tokrat sem že ponovil, odmisli ta administrativni del oziroma ta del, z njim se ne ukvarja, ker enostavno mu ni treba zbirati računov, mu ni treba dokazovati stroškov tega podjetja, ampak enostavno pelje svoj posel od prometa, ki ga ustvari, že vnaprej ve kakšen je, kakšen je njegov, kakšna je njegova davčna obveznost, ne razmišlja, glede na to, da je to normiranstvo tudi z vidika ukinjanja sive ekonomije, ne razmišlja o nekih obvodih kako bi pa mogoče kakšno storitev ali pa neko neko dejavnost delno opravljal tudi izven teh davčnih okvirov, ampak enostavno pelje svojo dejavnost in to lahko traja. To ne pomeni, da je to lahko samo par let. Nekdo, ki je samostojen, ne razmišlja o širitvi, o ekspanziji posla in tako naprej, ali pa neke, neke dejavnosti, ki so že same po sebi ni za pričakovati, da se bo razvila v nek, v neko večje podjetje in tako naprej. Enostavno pelje ta svoj posel po teh, po teh pravilih naprej. In iz tega vidika, tudi gospod Gorenšek je rekel, jaz tega podatka nisem šel preverjati, ampak da recimo Avstrija, s katero se primerjamo v marsičem, da je pri njih ta stopnja oziroma ta prag 200 tisoč evrov, že to nekaj pomeni, ker mi nismo, že zdaj nismo v takem zaostanku, govorim kar se tiče BDP in tako naprej, in če se primerjamo z nekimi sosednjimi razvitimi državami, bi morali, bi morali te prakse, pozitivne prakse teh razvitih držav tudi prenašati v naš davčni sistem. Tako, da iz vsega navedenega, ja, jaz se strinjam, da so kakšne anomalije tudi pri normiranstvu, ampak dajmo, dajmo se fokusirati, da se odpravijo te anomalije, dajte zakonsko urediti tako, da stvari, ki ne pašejo v normiranstvo oziroma te obvode, ki jih nekdo koristi, izkorišča, da se mu onemogočijo, in da po drugi strani ne kaznujemo vseh, ki delajo pošteno, korektno, in kot sem rekel, da bomo jutri v situaciji, tudi to sem se že stokrat ponovil, tudi sam sem bil samostojni podjetnik, normiranec in sem zelo, zelo moral skrbeti za to, da ja vsak strošek, vsak, vse kar je pasalo, po domače rečeno, k moji dejavnosti, da sem, da sem ja pravilno zavedel oziroma da sem imel račune in tako naprej, in to je za nekoga, ki je sam, ki sam vodi nek posel, je to kar veliko breme, vsaj jaz iz lastnih izkušenj vam lahko to povem, da mi je to kar velik del časa vzelo. Tako, da iz tega vidika jaz ne vidim razloga oziroma smisla, da bi se taka zakonodaja v taki obliki pač sprejemala. In kot sem na začetku rekel, dajte razmisliti, dajte, dajmo ta zakon umakniti oziroma dajmo to ustaviti, pa dajte razmisliti res o neki temeljiti davčni reformi, ne samo na področju normiranstva, še na drugih stvareh, in jo pripravite v sodelovanju z vsemi deležniki, zaposlenimi, da se pravi delojemalci, delodajalci in ostalimi, da končno res pridemo do nekega, bi rekel, primerljivega davčnega okolja tudi za našo okolico, ki nam bo omogočala razvoj in konkurenčnost na trgih tako v Evropi kot v svetu.

Hvala.