Najlepša hvala, lep pozdrav poslankam in poslancem, lep pozdrav tudi predstavnikom, predstavnikom Vlade. Ja, res je, Državni svet je sprejel zahtevo za ponovno odločanje o Zakonu o dohodnini v Državnem zboru. Našo zahtevo ste v pisni obliki dobili s sklicem te seje. Predpostavljam, tako da jaz ne bi šel po tem pisnem vodilu kot smo vam ga poslali, ampak vam bom probal kolikor toliko s svojimi besedami pojasniti kaj, kje vidimo mi glavni problem oziroma kje je glavni problem videl Državni svet, da je glasoval o vetu na Zakon o dohodnini.

Zdaj, najprej nas je malo podžgalo vsakokratno ponavljanje predlagatelja oziroma Ministrstva za finance, da je bil ta zakon sprejet zato, da se izboljša oziroma spodbudi zaposlovanje nove delovne sile, zato da naj bi ta zakon vplival na produktivnost gospodarstva Republike Slovenije, na konkurenčnost gospodarstva, na privlačnost poslovnega okolja za tuja vlaganja. Naš odgovor že večkrat je bil, da na žalost ta zakon ne prinaša nič od tega, da ta zakon razumemo kot alternativo na davčno reformo, ki smo jo pričakovali in smo si jo tudi želeli s ciljem, da bi razbremenili delo v Republiki Sloveniji. kot sami veste, je delo v Republiki Sloveniji skoraj najbolj oprispevčeno. Smo na drugem mestu, s 1. 7. bomo na prvem mestu, drugo pa tudi med najbolj obdavčenimi oziroma seštevek prispevkov in davkov nas uvršča na sedmo mesto znotraj OECD. Tako, da ti ukrepi nikakor ne naslavljajo tega problema, tako da mi jemljemo to kot neke vrste norčevanje iz gospodarstva, kljub temu, da smo nič kolikokrat povedali, da ukrepi niso ustrezni, da smo se jim nič kolikokrat odpovedali oziroma smo Vlado pozvali, naj jih vzame nazaj, naj nekaj od tega vključi v pravo davčno reformo, kjer bomo zasledovali osnovni cilj. In sicer, cilj, ki nam ga je na vrhu slovenskega gospodarstva v lanskem letu predstavil tudi predsednik Vlade. To pomeni, da bo s posebno ekipo, s posebno organizacijo, da bomo skupaj našli tiste ukrepe na davčnem področju, ki bodo dejansko razbremenili slovensko gospodarstvo in nam naredilo naše poslovno okolje privlačnejše.

Zdaj, dotaknili smo se mnogih tem, nekatere smo celo pozdravili, to je prva kategorija, druga je taka, kjer so ideje dobre, izvedba slaba in tretja je taka, so take, kjer so generalno slabe rešitve. Marsikatera rešitev je tudi neustavna, na kar je opozorila tudi vaša Zakonodajno-pravna služba. Zdaj, izpostavil bom samo tri glavne vsebine, ena je ta, mi pravimo poskus uvedbe razvojne kapice, ki pa je segmentirana samo na tuje, tuje rezidente. Ideja je v redu. Nas predvsem moti način izvedbe. Mi pravimo, da je to nedomišljeno, gre se samo za tiste tujce, ki so bili vsaj dve leti prej tuji rezidenti mi mislimo, da ta ukrep bo prej privabljal slovenske diplomante, da se odločijo za začasno delo v tujini in potem koristijo bonitete, ki jih država ponuja, ko se vrnejo v Slovenijo, če se vrnejo v Slovenijo. Dejstvo je, da Slovenijo zapusti približno 8 tisoč visoko kvalificiranih mladih, ki gredo začasno ali pa vsaj misleč začasno v tujino si nabirati novih izkušenj, marsikoga, katerega pot zapelje in ostane v tujini. Dejstvo pa je, da imamo tudi v obratno smer kar veliko fluktuacijo, to pomeni, da se precej mladih zaposli tudi v Sloveniji, vendar na žalost ne enako kvalificiranih.

Zdaj, sam tak ukrep mi tudi razumemo kot da država preferira tiste, ki so, tiste tujce, ki so tudi izobraženi v tujini, kar razumemo kot neko nezaupnico v slovenski izobraževalni sistem. Očitno naši doma vzgojeni kadri niso enakovredni tujim, kar bi moralo tudi skrbeti državo. Skratka, sama ideja dobra, izvedba slaba. Če že vztrajamo pri tem, dajmo razširiti na vse mlade strokovnjake, mlade do 40. leta in vsem nuditi enako olajšavo, kar bo tudi ustavno sprejemljivo.

Druga zadeva, ki jo želim izpostaviti je problem normirancev. Strinjamo se, da tukaj je nekaj stranpoti pri normirancih, problem je spet inovativna rešitev naše države. Normirance poznajo tudi druge države, tudi v Avstriji imajo normirance. Njihov prag je 200 tisoč evrov letno, mi ga pa zmanjšujemo na 60 tisoč letno. Očitno imajo v Avstriji druge ukrepe, mogoče imajo omejitve glede na dejavnosti, vse dejavnosti se ne da opravljati po sistemu normiranih prihodkov. Tako, da tukaj smo spet apelirali, nismo a priori proti, apelirali smo, da se najde druga rešitev, če pa že ta rešitev, pa smo bili mnenja, da je ta ukrep preveč rigorozen, da 60 tisoč je prevelik padec, prevelik spust, in da je obdobje, prehodno obdobje prekratko. Tako da mi preferiramo tukaj drugačno regulacijo, to je eno, drugič pa, če že takšno, potem daljše prehodno obdobje.

Tretja vsebina, ki jo bom kot zadnjo izpostavil, je je dohodninska olajšava, ki je bila, ki je v zdajšnji enačici Zakona o dohodnini namenjena napotenim javnim uslužbencem v tujino. Kot veste, smo v lanskem letu sprejeli nov Zakon o čezmejnem opravljanju storitev, ki govori o napotenih delavcih iz gospodarstva v tujini v tujino. Mi smo že takrat opozorili na neustavnost in sicer, da so javni uslužbenci, da imajo olajšavo dohodninsko, napotenci iz gospodarstva pa ne. To smo, o tem smo vprašali tudi Ustavno sodišče, ki nam še ni odgovorilo, očitno je vladi odgovor že znan, to je neustavno, gre se za neenako obravnavo. Zato so pohiteli in vrgli iz zakona o dohodnini to olajšavo. Ki jo bodo kompenzirali najbrž z novim zakonom, novim plačnim modelom v javnem sektorju, kar pa na žalost, k čemur pa na žalost ne bomo mogli slediti tudi v gospodarstvu. Predlagali smo, da se s 1. členom enako obravnava napotene javne uslužbence v tujino in tudi napotene delavce iz gospodarstva to pomeni, da imajo oboji enako dohodninsko olajšavo. Zakaj ta kategorija delavcev, ki so napoteni v tujino, nosijo dvojne stroške bivanja. Napoten v tujino pomeni, da greš v tujino za več kot 30 dni, to pomeni, ne gre se za daljše obdobje bivanja, kjer bi lahko za svoje, kjer bi lahko svoje obveznosti, ki jih imaš doma iz naslova nastanitve drugače rešil, dal stanovanje v najem in tako naprej. Če greš več kot 30 dni, nosiš vse stroške bivanja v Republiki Sloveniji, to pomeni, stroške, stroške bivanja, to pomeni najema avtomobila in tako naprej, hkrati pa moraš plačati tudi stroške bivanja tam, kjer si, kamor si napoten na delo, to pomeni, ti ljudje nosijo dvojne stroške bivanja za to, druge države jim to priznajo v obliki dohodninske olajšave ali pa v obliki, kakor se temu reče, priznanih, priznanih stroškov povračil. Mi zagovarjamo, da se gre v smeri olajšave na dohodnini za to, da imajo, da ti zaposleni dobijo plačane čim višje prispevke, predvsem za pokojnino, za to, da je pokojnina čim večja. Če bi šli po principu priznanih stroškov, bi imeli manjša vplačila v pokojninsko blagajno, vendar na žalost Ministrstvo za finance ne ene ne druge rešitve ni upoštevalo oziroma nobenega predloga in ostajajo pri tem, da so slovenski delavci, zaradi tega nosijo dvojne stroške brez vsakih olajšav za to so podjetja nekonkurenčna, slovenska za to svoje sedeže podjetij ali pa izpostave, odpirajo v sosednjih državah, ne samo na Hrvaškem, kot nam nekateri očitajo, ker Hrvaška še ni pristopila k njihovi regulativi s področja čezmejnega opravljanja storitev, ampak tudi v Avstriji in Nemčiji, kar samo kaže, na to, da slovensko poslovno okolje ni konkurenčno in ni privlačno, kar ponovno dokazuje to, da to leporečje, ki ga ves čas ponavljajo na strani Ministrstva za finance, nima nobene stvarne podlage.

Tako smo si mi predstavljali ta veto dobronamerno, da bi Državni zbor ponovno pretehtal vsebino tega zakona, da se ne gremo tukaj, kdo je močnejši, moč je na vaši strani, to vam priznamo. Pričakovali smo, da si boste vzeli pač par dni, da boste šli skozi vsebino, ni važno, kdo kaj predlaga, važna je vsebina predloga. Pričakoval sem od Državnega zbora pač neko konstruktivnost. Zdaj, sklicali ste zadevo zelo na hitro, upam, da ste uspeli v tem času pretehtati naše argumente. In upam, da po premisleku ste pripravljeni ta zakon spremeniti v smeri, kot si želimo mi, ki smo zastopniki različnih interesov v tej državi. Hvala vam.