Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni vsi prisotni! Iz pobude, ki je na spletni strani in je bila predlagana s strani koalicije, sem razbrala, da je danes namen odgovoriti na nekaj vprašanj, za katere sem pripravila tudi predstavitev, ki je med poslance bila razdeljena, in se sicer nanaša predvsem na vpliv prenove obračuna na posamezne porabniške skupine. Poziv je bil dan agenciji, da naredi dodatno analizo vplivov, pojasni razloge, pričakovane učinke, ugotovi, ali metodologija še ustreza potrebam današnjega časa, potem tudi s strani NSi, da gre za enormno povečanje in tako dalje. Skladno s tem sem pripravila sicer predstavitev, kar se samih učinkov tiče, začenši z razlogi in tudi pravnimi podlagami. Pa vendar, ker me je malo presenetilo, nekako sem vajena iz Državnega zbora, da se je razprava začela potem po uvodnih teh predstavitvah, zakaj sploh seja. Glede mojih odgovorov, na tiste navedbe bi vseeno odgovorila na nekaj trditev, ki kažejo… Jaz sicer razumem vašo vlogo in tudi iz tega, kar je bilo povedanega, zelo močno izhaja, zakaj morajo biti nacionalni regulatorji neodvisni. Ne zato, ker jim ne bi smel nihče nič reči, ampak ker gre res za izrazito strokovna pravila in enostavno če bi vse to danes, kar je bilo povedano, združili v metodologijo ne bi dosegli tega kar moramo doseči, kar moramo doseči, bom pa v nadaljevanju povedala, ampak najprej bi se pa opredeliti, opredelila vsaj do treh, štirih izrazito neresničnih trditev ali pa tudi takšnih, ki kažejo pa morda nerazumevanje. Najprej Elektroinštitut Milan Vidmar, gre za enega izmed predstavnikov, znanstveno raziskovalno institucijo, ki je v mednarodnem konzorciju skupaj s špansko univerzo Comillas in firenško univerzo, od koder izvira dejansko teorija regulacije in tudi prihajajo predstavniki, ki so sodelovali pri naši študiji in presojali našo študijo tudi z vidika skladnosti z evropsko zakonodajo. Svetujejo dejansko vsem regulatorjem tudi širše, širše, torej izven Evropske unije. Zato se mi zdi zelo pomembno, da na prvem mestu izpostavim. Že na zadnji seji sem povedala, pa verjetno se ta trditev očitno ni slišala ali pa prijela. Elektroinštitut Milan Vidmar je demantiral prav vse trditve Gospodarske zbornice, zato prosim, da na naslednji seji, če bo sklicana, ne navedete ponovno tega Elektroinštitut in zavajate javnost. Elektroinštitut Milan Vidmar ni prišel do enakih izračunov kot Gospodarska zbornica Slovenije, to je napisal in objavil na svoji spletni strani. In prav tako kar se tiče druge trditve Gospodarske zbornice, da je prišlo do neupravičene prerazporeditve stroškov med uporabniške skupine. Tudi to trditev je zanikal. Namreč prav ta študija naslavlja pravično porazdelitev bremen med vse, začenši s tem, da se na vsakem napetostnem nivoju upoštevajo tisti stroški, ki temu napetostnemu nivoju tudi pripadajo. Toliko za začetek. Potem bi odgovorila na eno izmed trditev, ki jo je treba v uvodu navesti, in sicer predstavnica stranke SD, če se ne motim, da omrežnina ne sme biti vir za financiranje omrežja. Jaz se opravičujem, ampak tu lahko končamo današnjo debato, namreč omrežnina je namenjena ravno razvoju, torej obratovanju, razvoju, nadgradnji omrežij in iz tega se financirajo elektrooperaterji, ki vam zagotavljajo zanesljivo, kakovostno, stabilno oskrbo z energijo. In prav to, kar mi naslavljamo s to metodologijo, je doseganje koničnih obremenitev omrežja, ki morajo torej zagotavljati skladnost s porabo, z doseganjem obremenitev omrežja se morajo odzivati na to, se razvijati skladno s tem zagotavljati zanesljivo in kakovostno oskrbo, ki pa je seveda tudi trajnostno naravnana.

Potem bi pa še eno trditev kar v začetku ovrgla oziroma prepogosto se pojavlja, pa vem, da sem jo že naslovila v parlamentu, ker je to že tretja izredna seja, prva je bila že januarja - ne kaznujemo lastnikov sončnih elektrarn in nobeden ne pravi, da so lastniki sončnih elektrarn bogati. Naša metodologija naslavlja bremena, naša metodologija naslavlja porabnike in shema NET meteringa, kateri smo v Agenciji za energijo nasprotovali vse od njene uveljavitve dalje, pa so si jo drugi zelo močno želeli in jo forsirali, je dala popolnoma napačen signal. Dala je signal: delajte z energijo, kaj hočete, plačali boste nič, lahko pa imate v svojih hišah, kar hočete, ni važno. In to je povzročilo danes po vsem tem obdobju resne težave v omrežju in eno resno anomalijo, ki jo naslavljamo. Namreč, da šibkejši, ranljivi socialno, torej šibkejši, tisti, ki imajo manj, plačujejo omrežje namesto tistih, ki so imeli sredstva, da so vložili v sončno elektrarno. Ampak poleg tega so si v svojih hišah omogočili tudi druge energetsko izjemno intenzivne porabnike. Za to trditev, da je agencija za energijo zadolžena, da stroškovno učinkovito vključi oziroma omogoča preprosto vključevanje sončnih elektrarn v sistem, predvsem seveda jo je treba dopolniti, evropska direktiva popolnoma jasno pravi ter drugih bremen in enostavno nepravično bi bilo, da bi odjemalci, tisti, ki imajo manj in si ne morejo kupiti sončne elektrarne, plačevali omrežnino, namesto tistih, ki sredstva za to imajo. In če naj že kar v uvodu povem, nič ni spremenjeno za nazaj, shema letnega NET meteringa za tiste, ki so vstopili v to shemo ostaja dalje. Torej, odjemalci, ki so vložili v sončno elektrarno, tudi jaz jo imam, pa vem, da je prav, da plačam več za omrežje. Ampak odjemalci, ki smo vložili v sončno elektrarno, smo res dali v prispevek za obnovljive vire energije. In pravilo še dalje velja: če proizvedemo več energije, kot je iz omrežja prevzamemo, za energijo torej ne plačamo ničesar in torej tudi za omrežnino iz naslova prevzete energije ne plačamo nič.

Kar se tiče pa tega, ker zakonodaja ni nikoli naslovila omrežnine, kako se mora v teh primerih obračunavati, in ker je prejšnji obračun omrežnine naslavljal, imel drugačno razmerje med tarifno postavko za energijo in tarifno postavko za moč, je prišlo do te anomalije, da se je, da so enostavno tisti, ki so v shemi NET meteringa plačevali kljub številnim porabnikom in doseganju izrazito večjih konic, ki jih imam potem v predstavitvi in vam jih bom predstavila, plačevali bistveno manj kot tisti, ki teh porabnikov nimajo. In zaradi tega, ker zdaj pa lahko začnemo tudi s to predstavitvijo, pa bi vas prosila, če gremo skupaj skozi, mogoče bo lažje. Namreč, ne smemo pri vsem tem zanemariti tako evropske kot nacionalne energetske politike. Ta je popolnoma jasna: raba električne energije se bo več kot podvojila in seveda to vpliva na omrežje. Brez omrežja ni rabe energije in povečala se bo sorazmerno s tem konična obremenitev omrežja. In to vprašanje je nujno treba nasloviti. In če me vprašate, kdo od evropskih držav že ima ta sistem, ta trenutek jih ni veliko, so pa že, ampak je treba tudi poudariti, da je Slovenija ena izmed vodilnih držav na področju uvedbe naprednih merilnih sistemov, namreč več kot 96 odstotkov vseh odjemalcev že ima napredne merilne sisteme in če danes ovržemo in direktiva je tu popolnoma jasna, odjemalcem je treba dati korist od teh naprednih merilnih sistemov. Vložili so to vsi, mi smo plačali napredne merilne sisteme in če danes ovržemo to metodologijo, spoštovani, napredni merilni sistemi so popolnoma nasedla investicija in vse države prehajajo na metodologije, kot je naša. Vsaka bo morala upoštevati eno specifiko v svojem omrežju. Konkretno Španija že nekaj let to ima. Tudi druge države prihajajo predvsem na to metodologijo, kjer na take metodologije, kjer naslavljajo bolj moč kot prevzeto energijo iz omrežja, ker je to glavni gonilnik za potreben razvoj v omrežje. Ampak ker sodimo med te države, ki smo daleč naprej v tem oziroma imamo že tako visoko opremljenost z naprednimi merilnimi sistemi, smo uporabnikom tudi to dolžni zagotoviti.

In če gremo dalje k pravnim podlagam. To ni kar izmišljena zadeva. Seveda nekaj je Energetski zakon, nekaj pa je evropsko pravo. In tukaj imamo direktivo o skupnih pravilih notranjega trga, ki popolnoma jasno pravi: Porabniki igrajo bistveno vlogo pri doseganju prožnosti, ki je potrebna, da se elektroenergetski sistem prilagodi spremenljivi in porazdeljeni proizvodnji, odjemalcem pa mora biti omogočena udeležba v vseh oblikah prilagajanja odjema. In dalje govori direktiva: Porabniki morajo imeti možnost, da imajo koristi od končne uvedbe sistema naprednega merjenja. To sem že povedala, koliko uporabnikov ima pri nas vse napredne merilne sisteme. In dalje, kaj nam nalaga ta direktiva, tako operaterjem kot agenciji. Operaterji distribucijskih sistemov - konkretno tukaj so sicer distribucijski sistemi, kjer tudi ta del najbolj naslavljamo - morajo stroškovno učinkovito vključiti novo proizvodnjo električne energije, zlasti obrate, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivih virov. Ampak tu se, spoštovani poslanec, ne konča trditev, ampak se nadaljuje: Stroškovno učinkovito je treba vključiti tudi nova bremena, kot so bremena, ki izvirajo iz toplotnih črpalk in električnih vozil. In prav to naslavljamo mi, naslavljamo bodoči razvoj, pri čemer v začetku ravno z razmejevanjem med višjo sezono počasi opominjamo ljudi, da s prehodom na ogrevanje, pri ogrevanju na elektriko, kar je popolnoma jasno ne samo v energetski politiki, že v Energetskem zakonu bo omrežje, ki je že danes pozimi bolj obremenjeno, v prihodnosti samo še bolj obremenjeno. In zdaj je skrajni čas, da začnemo spreminjati našo miselnost, da vsi štejemo in da bomo morali enostavno naslavljati tudi to področje, da če se le da izkoristimo priložnost prilagajanja odjema. In ves čas govorimo, prilagajanje odjema ni obveznost, prilagajanje odjema je priložnost. In seveda ob tem, kar je direktiva, ki je prenesena v naš pravni red in ki je kot neodvisni regulator, smo jo prenesli tudi v našo metodologijo. Je pa tukaj še uredba, ki neposredno velja, je ni treba prenašati, ki nam popolnoma jasno nalaga, da morajo tarife odražati stroške, torej toliko stroškov, kolikor jih uporabnik sistemu povzroča, toliko stroškov jih mora tudi vrniti sistemu in to je tisti vidik pravične porazdelitve bremen med vse odjemalce, ki ga s to metodologijo naslavljamo in ki seveda buri duhove pri lastnikih sončnih elektrarn, ki imajo več bremen, ker bodo morali ravno zaradi doseganja večjih obremenitev oziroma večjih moči plačati več za omrežje, ne pa več za energijo, torej proizvedeno in prevzeto energijo. Če bo ta proizvedena večja, še vedno ne bodo plačali nič. In seveda, pri enem delu gospodarstva, kasneje bom povedala, kakšen del gospodarstva je to, ki bo plačal več, pa ne zato, ker bi nesorazmerno prenesli bremena na gospodarstvo ali pa, kot je direktorica Gospodarske zbornice zadnjič povedala, ali bo 5 procentov oziroma 2 procenta gospodarstva nosilo zdaj vse breme, ne bodo nosili vsega bremena, končno bodo plačali toliko, kot morajo, do sedaj so plačevali premalo. In kaj to pomeni, ker tarifne postavke predstavljajo, da porazdelimo omrežnino, ki jo moramo pobrati od odjemalcev, med uporabniške skupine. Pomeni, da če je nekdo plačeval premalo, je nekdo drug plačeval namesto njega, in to pomeni, da torej tarife niso odražale stroškov. In sedaj s to metodologijo in tarifnimi postavkami prehajamo ravno na to. Zakaj je pa to tako pomembno? Pred nami so naložbe v omrežja in če ne bomo danes naslovili pravične porazdelitve bremen, bodo tisti, ki danes plačajo premalo, pa naj doni v tej dvorani, to so socialno šibki, plačali še samo več. In razkorak med tistimi, ki plačajo preveč, in tistimi, ki plačajo premalo, bo samo večji. Zato moramo to vprašanje, preden se začnejo obsežne naložbe v omrežje, nujno pravočasno nasloviti. Seveda pa s to metodologijo naslavljamo tudi učinkovito rabo omrežij, ki pa pomeni, da lahko s prilagajanjem odjema zamikamo določene investicije, lahko mogoče tudi kakšne investicije preprečimo, v vsakem primeru pa na dolgi rok vplivamo na to, da bodo stroški iz naslova omrežnine nižji.

O ciljih sem seveda sedaj že nekaj povedala. Sicer bi pa prešla v tej svoji predstavitvi na učinke. Velikokrat je bilo očitano, da učinki na uporabniške skupine niso bili znani. Tudi konkretno v prvem predlogu tega je bil sklep, ki sem ga videla, da se naj zamakne ta prenova obračuna, dokler agencija ne bo naredila vseh presoj učinkov. Pa bom tukaj ta trenutek to naslovila. Večkrat smo povedali, kako dolgo je nastajala študija, kako dolgo je nastajala metodologija. V letu 2021 smo imeli tri javna posvetovanja, na katero smo vabili širšo zainteresirano javnost, med njimi tudi Gospodarsko zbornico Slovenije, tudi Obrtno zbornico Slovenije, ministrstvo, odjemalce, predvsem industrijske odjemalce. Imeli so priložnost spremljati nastajanje metodologije, imeli so priložnost spremljati, kateri stroški pripadajo kateremu nivoju in predvsem na zadnji, tretji predstavitvi študije je izvajalec, predstavnik mednarodnega konzorcija predstavil celotne vplive na vse uporabniške skupine. Tukaj imam študijo, bi lahko pokazala, sem že zadnjič pokazala v tej predstavitvi, je izsek iz te študije, kjer se popolnoma dobro vidi, da so bili takrat na takrat znanih podatkih in profilih, ki danes ne odstopajo, pomembno prikazani vplivi na sleherno uporabniško skupino in odjemalce glede na uporabo in moči znotraj teh uporabniških skupin. Zato je trditev, da tega nismo prikazali zavajajoča In zato tudi sklep, da naj se zamakne, dokler ti učinki ne bodo praktično ga ni mogoče izvesti, ker ti učinki so že narejeni. Drugo je pa seveda to, da če bi že kdo spregledal te učinke, pa že eno leto velja tarifni sistem s popolnoma jasno prikazanimi tarifnimi postavkami za vsako uporabniško skupino in prav vsak si je to lahko, še posebej pa gospodarstvo to lahko izračunal. Agencija je sicer na podlagi vsega tega večkrat v javnosti predstavljala učinke, tudi tukaj v Državnem zboru, zato me ta vidik resnično preseneča, kajti tudi danes ob prvih izdanih računih meseca oktobra se popolnoma potrjuje to, kar smo mi ves čas navajali.

Pa če grem dalje. Kar se tiče potrebnih pobranih sredstev, nekaj sem že v uvodu povedala. V tej predstavitvi je prikazano, od leta 2022 dalje vse do leta 2026 ostaja potreben obseg sredstev, ki jih moramo pobrati z omrežnino, popolnoma enak, skoraj do evra enak. To nam uspeva z drugimi ukrepi na področju regulacije in tudi z udejstvovanjem Elesa oziroma prihodki iz čezmejnih prenosnih zmogljivosti. In upamo, da se bo to nadaljevalo, sicer nas v prihodnosti res čakajo pomembni dvigi. Zato je toliko bolj še pomembno, da že pravi čas začnemo naslavljati učinkovito rabo omrežja. In še enkrat povem, s tarifnimi postavkami razdelimo omrežnino med uporabniške skupine, in če eni uporabniški skupini damo odpustek in jim znižamo strošek omrežnine, bo to plačal drug odjemalec oziroma uporabniška skupina. V tem primeru govorimo o nedopustni prevalitvi bremen.

Naj še enkrat omenim evropsko direktivo. Tarife morajo odražati stroške in odjemalce moramo obravnavati nepristransko. Spoštovana politika, vi boste tisti, ki boste morali odgovoriti socialno šibkim gospodinjstvom, zakaj bodo morali še dalje plačevati več in več, če bo prišlo do ukinitve tega obračuna omrežnine. In potem bi vas prosila, če se skupaj premaknemo na učinke prenove obračuna omrežnine, kjer sem vam pripravila, smo v agenciji pripravili prav za vsako uporabniško skupino. Začnem s povprečnim gospodinjskim odjemalcem, kjer, kot je bilo večkrat povedano, oziroma za gospodinjstva in male poslovne odjemalce je prenova obračuna ugodna. Na letnem nivoju bodo plačevali manj, seveda, ker smo razdelili leto na nižjo in višjo sezono, bodo v nižji sezoni osem mesecev plačevali manj, kar se je že odrazilo na oktobrskih računih, medtem ko štiri mesece višje sezone bodo plačevali več. Pa kaj to pomeni na samih zneskih, na samih računih oziroma kaj to pomeni z vidika številk: če je do sedaj povprečni gospodinjski odjemalec plačeval povprečno približno med 18 do 20 evrov, ker malenkostno so variirali ti stroški, povezani so bili z rabo energije, bo povprečni gospodinjski odjemalec plačal v nizki sezoni približno 11 evrov, medtem ko v višji sezoni približno 28 evrov. Če je torej do sedaj plačeval med 18 in 20 evrov, potem bo plačeval v nizki sezoni 7, 8 evrov manj, v višji sezoni približno 10 evrov več. Mislim, da to popolnoma jasno pove, da ne gre za vrtoglave dvige, o katerih je govora, ne gre za 30-odstotne dvige končnih stroškov za oskrbo z električno energijo. Gre za manipulacijo o dvigu, ti procenti se navajajo, ker gre za dvig med nižjo in višjo sezono. Tu smo bili popolnoma transparentni. Gre pa s tega vidika za zavajanje javnosti, zaradi tega, ker do takšnega dviga glede na pretekle račune ne pride. Kot je bilo pa zelo lepo, me je prav presenetilo v Tarči prikazano, če je do sedaj povprečni gospodinjec plačeval 18 evrov, bo sedaj plačeval na mesec v povprečju 17 evrov. In na naslednji strani vam prikazujem spremembo, torej povprečni gospodinjski odjemalec bo plačeval po metodi tarifnih postavk za 2024 približno 2 odstotka manj omrežnine. Čakamo na objavo tarifnih postavk za leto 2025, po mojih informacijah ni bila dovoljena ta objava, kar obžalujem, kajti gospodinjski odjemalec bo po tarifnih postavkah za leto 2025 plačal še nekoliko manj, torej približno 2,5 odstotka manj. Če se premaknemo na gospodinjskega odjemalca s toplotno črpalko, poudarjam, nima sončne elektrarne. Tudi pri tem odjemalcu je učinek na njegov končni strošek na letnem nivoju ugoden, takšen, plačal bo manj, torej približno 30 do 40 evrov na letnem nivoju manj, če govorimo za takšno povprečno toplotno črpalko. To je odjemalec, ki nima drugih intenzivnih porabnikov. Ta odjemalec je plačeval približno 35 evrov na mesec do zdaj, tudi v zimskih mesecih je že do sedaj plačeval več zaradi porabe električne energije, medtem ko torej tudi ni bila pri tem odjemalcu čisto ravna krivulja, kljub temu, da je bilo bolj enakomerno porazdeljeno. Odjemalec s toplotno črpalko bo plačal v nižji sezoni 20 evrov, torej 15 evrov manj kot do sedaj, približno v vsakem mesecu. V višji sezoni, štiri mesece traja višja sezona, nižja pa osem, bo plačeval 58 evrov, glede na 35 evrov. Ponovno ne govorimo o vrtoglavem dvigu in vrtoglavem znesku. Kar pa je pomembno, ta cenovni signal. Zato menimo, da tarifnih postavk ne smemo znižati tako, da bi izničili razmerje med višjo in nižjo sezono. Zakaj? Ker ta cenovni signal je ravno tisti, ki nas opominja. Omrežje je bolj obremenjeno. Svoje stroške lahko znižate tudi s tem, če pristopite, če razmislite o prilagajanju odjema za prihodnost, bo to še toliko bolj pomembno.

Potem imamo med učinki gospodinjskega odjemalca s toplotno črpalko in oskrbo z letnim neto merjenjem. Pa si poglejmo tega odjemalca. Ta odjemalec je do sedaj plačeval 7 evrov omrežnine približno na mesec. Sedaj bo v nizki sezoni plačal osem mesecev 9 evrov, 2 evra več kot do sedaj. V zimski sezoni bo plačeval, torej v višji sezoni, bo plačeval namesto 7 evrov 39 evrov štiri mesece. Zakaj? Plačeval bo še vedno manj. Naj vas spomnim še enkrat: odjemalec s toplotno črpalko, ki nima sončne, bo plačeval v višji sezoni 58, ta 39. Zakaj? Zato, ker je odjemalec, ki ima sončno elektrarno, pa sebe štejem zraven, popolnoma enako, odvisno od omrežja, pozimi, kot tisti, ki nima sončne elektrarne, obremenjuje omrežje popolnoma enako, kot tisti, ki ima sončno elektrarno, in prav je, da ta bremena razdelimo pravično, sicer, če ta ne bo plačal, bo plačeval namesto njega tisti, ki ima sončno elektrarno. Sami boste morali odgovoriti, ali je to pravično.

Pa sem vam pripravila še, ker se zelo pogosto govori o tem, kakšna je, koliko, kako se bo v bistvu spremenila ekonomika teh investicij, kako se bo zavrglo naložbe v sončne elektrarne, če imate slučajno odprto, na strani 12 je pa prikaz teh dveh odjemalcev, torej odjemalca s toplotno črpalko, ki nima sončne in ni v shemi letnega NET meteringa, in tistega, ki jo ima in je v shemi, ker bo še dalje. Odjemalec, ki ni v shemi letnega NET meteringa, je do sedaj na leto plačal, pa govorim zdaj tukaj o končnem strošku oskrbe, ker je treba nasloviti tudi prispevek, tisoč 744 evrov. Primerjala sem pa odjemalca z enako močjo in enako rabo energije oziroma predvsem tukaj je za moč, ker pri teh, ki so v NET meteringu ne upoštevamo energije. Odjemalec, ki je v shemi NET meteringa in prav tako ima isto toplotno črpalko in je pozimi enako odvisno od omrežja, pa je na leto plačal strošek za oskrbo z energijo 116 evrov. Moram povedati, torej tisti, ki nima sončne, tisoč 744, tisti, ki jo ima, 116 evrov. Zato smo v agenciji vedno odločno nasprotovali NET meteringu. Po novi metodologiji bo odjemalec s toplotno črpalko plačal, tako kot sem prej povedala, približno 30 evrov manj, nekoliko več, med 30 in 40, tisoč 709 evrov. Odjemalec, ki ima sončno elektrarno in toplotno črpalko in ostaja v NET meteringu, pa 284 evrov. Razlika je še vedno zelo očitna. Imam izračunano, kakšna je razlika. Torej, prihranek pri teh dveh oziroma razlika pri teh dveh odjemalcih je še vedno tisoč 424 evrov na leto. Ali ni to dovolj? Do sedaj je bilo tisoč 627, sedaj je tisoč 424. Ko bo ta odjemalec s sončno elektrarno, popolnoma neodvisno od omrežja, pa je prav, da plača za omrežnino nič, do takrat, ko pa ni, pa naj plača skladno z bremeni, ki jih omrežju povzroča. In primerjavo še imam med tarifnimi postavkami, ki žal še niso objavljene za leto 2025. Zakaj žal? Ker je ponovno malo tudi za tega odjemalca ugodno. Namreč, po tarifnih postavkah za leto 2025 bo odjemalec, ki ni v NET meteringu, plačal končni strošek za oskrbo z električno energijo na letnem nivoju tisoč 798 evrov. Zakaj? Zato, ker bo začel plačevati ponovno prispevek za obnovljive vire, bo ta končni strošek višji, kot bi bil v letu 2024, če bi naša metodologija veljala ves čas. Odjemalec, ki ima sončno elektrarno in isto toplotno črpalko, ker ne bo več plačeval prispevka za obnovljive vire, bo plačal še manj, torej 276 evrov. Razlika med tema dvema odjemalcema - poudarke delam zato, ker me pogosto sprašujejo, sem že to povedala, pa se mi zdi, da se me ne sliši. Torej, odjemalec, ki nima sončne elektrarne, pa ima toplotno črpalko, bo na leto plačal tisoč 522 evrov več za oskrbo z električno energijo kot odjemalec, ki ima sončno elektrarno in ima enako toplotno črpalko in je enako odvisen od omrežja in omrežju povzroča enake stroške, če to ukinemo. Če to ukinemo, si sami odgovorite, ali bo pravično. Vi boste morali odgovoriti tudi tistim odjemalcem, volivcem oziroma kogarkoli naslavljate.

V nadaljevanju je prikaz še posameznih profilov iz računov, ki smo jih mi naredili. Pa ne bi zdaj tukaj vsakega posamičnega, lahko si jih pogledate; primerjave so glede na moč, ki jim je bila zaračunana, in glede na moč, ki jim je bila po novem določena. Stolpič oranžni-modri prikazuje spremembo v razmerju med tarifno postavko za moč in energijo. Velja pa si pogledati mogoče tisti čisto zadnji, preden preidemo na učinke na poslovne odjemalce, ker ob ukinitvi omrežnine bo tudi ta anomalija ostajala v sistemu. Imamo enega majhnega gospodinjskega odjemalca, in to so realni profili, realno to se dogaja, to ni izmišljena številka, majhen gospodinjski odjemalec, enoosebno gospodinjstvo, ogreva se, ogrevanje in sanitarno toplo vodo ima, ali na zemeljski plin, ta konkretno ima na zemeljski plin, ampak približno enako velja, seveda, če se ogreva na daljinsko toploto ali na les ali kakorkoli, kuha na elektriko. Plačeval je šest kilovatov moči, elektrooperater mu je določil več kot polovico nižje moči. Ker jih seveda ni dosegel, torej nima nobenega energetsko intenzivnega porabnika in gre za enočlansko gospodinjstvo. Ta odjemalec je plačeval 100 evrov omrežnine do sedaj električne in še 120 evrov omrežnine za plin. In potem na drugi strani imamo odjemalca, gospodinjstvo s sončno elektrarno, s toplotno črpalko, z električnim vozilom, gre za tričlansko gospodinjstvo, ki se ogreva na elektriko, kuha na elektriko, ima bazen, ima savno, ima električno vozilo, njegove dogovorjene moči so določene bistveno višje kot tiste, ki so mu bile obračunane sedaj. Do sedaj je plačeval 65 evrov za omrežnino, po novem bo plačal res za omrežnino 304 evre, ampak ne bo plačal prispevke za obnovljive vire, tako da se bo tudi ta dvig nekoliko znižal. Ampak ravno ta odjemalec, ki ima toliko energetsko intenzivnih porabnikov, ima ravno potencial za prilagajanje odjema. Odjemalec, ki sem ga omenila prej, torej majhno gospodinjstvo, nima tega potenciala. Zato, spoštovana poslanka SD, moram ovreči tudi to, da ne verjamem, da ropočejo stroji, pralni in sušilni, ponoči, ker to tudi ni potrebno; pa bom to še odgovorila kasneje. Večkrat smo poudarili, da so odjemalci, ki nimajo potenciala za prilagajanje, in so odjemalci, ki ga imajo in je prilagajanje smiselno. In to sta ravno ta dva primera. Tisti, ki ima bazen, savno, polni električno vozilo, ima toplotno črpalko, je smiselno, da vloži tudi v sistem za pametno upravljanje, in veliko jih je v to že vložilo. In svoj strošek, torej, znižajo konice ali pa vložijo v hranilnik, ki jim pomaga pri rezanju konic, znižajo svoje stroške in znižajo obremenitev omrežja. To je to, kar naslavlja naš sistem.

Bom na tem mestu še odgovorila, preden preidem na poslovne odjemalce za gospodinjstva, torej o ropotanju strojev sredi noči. Večkrat smo to naslovili, tudi v brošuri, ki smo jo dali v vsa gospodinjstva na spletni strani, uro, na katero smo napotili. Tudi v tej brošuri in v več naših navedbah v javnosti smo eksplicitno napisali - pa vam lahko, poslanka, pustim to, lahko pa si pogledate -, kjer piše, navad ni treba nujno spreminjati. Pa bom prebrala, kar piše: "Dogovorjena moč v vsakem časovnem bloku je bila določena na podlagi meritev, ki zrcalijo vaše navade v zadnji višji sezoni. Če je elektrooperater ugotovil, da ste dosegli najvišje vrednosti moči, torej konice v višini pet kilovatov, in če je to bilo v časovnem bloku ena, v obdobju, ko je torej omrežje najbolj obremenjeno, boste za omrežnino za moč za teh pet kilovatov plačali. To pomeni, da teh pet kilovatov lahko dosežete, in tisti, ki je pral takrat perilo, lahko tudi sedaj pere perilo takrat; tisti, ki je pral perilo ponoči, pa ga lahko tudi sedaj pere ponoči." Popolnoma jasno dajemo, naslavljamo odjemalcem, poskušamo, da to pride do odjemalcev. Žal, zaradi teh populističnih izjav, ki sem jih danes slišala in so odraz tudi nerazumevanja tega, pride do zavajanja javnosti in do prestrašenega prebivalstva. Zakaj to poudarjam? Prestrašeni so ravno tisti, ki ne rabijo nič narediti, ali pa tisti, ki so socialno res šibkejši, pa ne rabijo, ker nimajo potenciala, plačali bodo manj, živijo pa lahko popolnoma enako naprej.

Zdaj, kaj pomeni, da torej navad ni treba spreminjati? Tudi to smo napisali. V obdobjih, v katerih ste do zdaj uporabljali električno energijo za gospodinjska opravila, to je ogrevanje, kuhanje, pranje, sušenje, likanje, ste dosegali konice, ki so upoštevane v dogovorjeni obračunski moči. Ker boste omrežnino za moč plačevali glede na pretekle konice, lahko ohranite enake navade. Pa tudi na nas se obračajo številni odjemalci, ki razumejo zadevo, pa ne slišimo velikokrat, da jim stroji ropotajo ponoči. Potem smo pa pripisali dalje - in to je tudi v brošuri -, če boste v prehodnem obdobju, ki traja dve leti, spoznali, da lahko svoje navade prilagodite in znižate dogovorjeno moč v obdobju, ko je omrežje najbolj obremenjeno, boste lahko svoj letni strošek omrežnine še znižali. Imamo prehodno obdobje tudi za male poslovne odjemalce. Zato ta sklep, ki je tukaj, je praktično neizvedljiv, ker dveletno prehodno obdobje velja za vse odjemalce, ki do sedaj niso bili merjeni, in to so tudi mali poslovni odjemalci, ki bodo plačevali na letnem nivoju manj omrežnine. V teh dveh letih bodo lahko sistem spoznali, ugotovili, kakšne so priložnosti, in morda vložili v digitalizacijo, ki jo tudi v NEP, Nacionalni energetski politiki, vsi naslavljamo, da je eden izmed stebrov zelenega prehoda. Kaj pa pomeni sprememba navad? Tudi to smo pisali. Morda bo dovolj, da odjemalec ne uporablja hkrati več energetsko intenzivnih naprav, torej če bo hotel vplivati na svoje stroške. Morda bo odjemalec v tem obdobju spoznal, da lahko rabo določenih naprav premakne iz obdobja, ko je omrežje najbolj obremenjeno, v obdobje srednje obremenitve, že srednje obremenitve. Zato tudi trditev, da se morajo zaganjati stroji med 10. in 6. uro zjutraj, žal, spet kaže na nerazumevanje, ker ravno zaradi olajšanja prehoda smo uvedli še obdobje srednje obremenitve, to je od osme do desete ure zvečer, kjer je tarifna postavka v zimskem obdobju štirikrat nižja od tarifne postavke v časovnem bloku ena, torej ob delavnikih. Torej, ob delovnih dnevih v zimski sezoni je časovni blok ena štirikrat dražji kot časovni blok dva, ki pa je v obdobju zjutraj med 7. in 8. uro, med 6. in 7. uro, med 14. in 16. uro in med 8. in 10. uro. Že te ure pomembno lahko prispevajo k temu. Ampak pri tem, da odjemalec ravna preudarno, da opazuje, kako lahko zniža svoj strošek, pa dve leti ima za to, da vse to spozna. Zdaj bo pa ne glede na tarifne postavke, ne glede na njegove navade, ne glede na njegove moči v teh dveh letih plačeval letno manj. Res se vprašajte, ali je treba ukiniti prenovo obračuna omrežnine. Pa ne samo gospodinjec, tudi mali poslovni odjemalec bo dve leti v prehodnem obdobju in plačeval še celo več manj kot ta gospodinjski odjemalec.

In zdaj smo pri učinkih na poslovne odjemalce, kjer sem vam v predstavitvi prikazala v kakšnem segmentu se pogovarjamo. Gospodinjski odjem predstavlja 88,7 odstotkov vseh odjemalcev v Sloveniji. Ti bodo letno plačevali manj. Mali poslovni odjemalci so dodatnih 9,9 odstotkov vseh odjemalcev. Skupaj pridemo že na 98 odstotkov vseh odjemalcev v Sloveniji, letno bodo plačevali manj, 98 odstotkov in imeli bodo dve letno prehodno obdobje v povprečju. Potem pa pridemo seveda do preostalega dela odjemalcev, to pa so odjemalci na srednji napetosti. Naj vas, gospa Nahtigal, že kar zdaj popravim, srednja napetosti je distribucijsko omrežje, to sem že tudi drugo predstavnico Gospodarske zbornice parkrat popravila. Vam bo mogoče lažje v nastopanju v javnosti. In večji poslovni odjemalci na srednji in visoki napetosti, tukaj govorimo skupaj o 1500, 1600, približno 1600 odjemalcev. Ja ti bodo pa res plačevali nekoliko več. Razloga, zakaj bodo plačevali ti odjemalci nekoliko več je zaradi prerazporeditve stroškov, drugačne prerazporeditve stroškov, ki je bolj pravilna glede na to kateri stroški pripadajo določenemu napetostnemu nivoju. To pa velja bolj za intenzivno industrijo, predvsem za tiste odjemalce, ki so zaradi svojih tehnoloških procesov lahko uporabljali obdobje kritične konične obremenitve, ki jim je dajalo zelo velike odpustke, saj so zniževali svoj odjem in moč v obdobju 2 ur v dnevu, vse preostale ure, lahko jih je bilo 22, 18, 16, kolikor so pač poslovali, so pa dosegli bistveno, bistveno večje moči, ampak obračunani so bili za ti 2 uri. In to sta dva razloga, zaradi katerih bo industrija res plačevala več, ampak ne prelagamo bremena na industrijo. Industrija bo plačevala toliko kot mora plačati. Toliko kot mora plačati, ker toliko stroškov povzroča omrežju. Pa da ne bo spet, verjetno bo v nadaljevanju spet ponavljanje, da gre za torej, da je treba ojačati, distribucijsko omrežje pa nizko napetost, pa da visoka intenzivna industrija, torej na visoki napetosti, da tam pa ni treba nič narediti, pa da ne smemo odjemalcev enako obravnavati. Jaz sem že kar zdaj odgovorila, ker sem to prepogosto slišala. Saj ravno zaradi tega je razmerje med tarifno postavko za moč in energijo pri vseh teh odjemalcih drugačno. Na nizki napetosti je razmerje večje v prid moči, na visoki napetosti večje v prid energije.

Potem večkrat smo že povedali sicer o učinkih na industrijo, saj to je bilo sedaj tudi pokazano na primeru, tam v Tarči sem videla, konkretno mi nimamo teh podatkov na podjetju Acroni, ki je bil ravno tisti, ki je uspešno lahko uporabljal to kritično obremenitev omrežja in zelo pomembno zniževal svoje stroške, da bo sedaj seveda res plačal več. In to je toliko, kolikor smo mi tudi v naših teh izračunih in prikazih pokazali. Pa vendar je treba omeniti, da pri tem odjemalcu znaša delež omrežnine v končnem strošku oskrbe med 3 in 4 odstotke. Zakaj rečem med tri in 4 odstotke? Ker je seveda odvisno tudi od cene energije. In po dvigu bo znašal delež omrežnine 4, 5, ne verjamem, da 6 odstotkov v končnem strošku oskrbe z energijo, kar zelo nazorno pove, pogosto se reče, da bodo izgubili konkurenčni položaj, da ne vem koliko je bilo rečeno, koliko tisočih delovnih mest bomo izgubili in tako dalje. Ne verjamem, da gradiš svoj konkurenčni položaj ali ga izgubiš na triodstotnem deležu končnega stroška oskrbe z energijo. 85 pa več odstotkov v tej končni oskrbi znaša energija in ravno tukaj morajo ti odjemalci in imajo priložnost na dinamičnih trgih največje prihranke dosegati. Seveda je pa najbolje, da z vlaganjem v sisteme pametnega upravljanja, za katere pa sem bila seznanjena, da ravno Acroni na eni izmed konferenc že v to vlogo skupaj s Kolektorjem že razvija to oziroma ima naložbo v to, kjer so jim že prikazali, kako velike prihranke lahko dosežejo, ker ti sistemi za pametno upravljanje iščejo sinergije tako med ceno omrežnine v nekem obdobju in cene energije. In jim potem iščejo tiste najbolj optimalne izkoristke oziroma učinke pri zniževanju stroškov.

Je pa dejstvo, da se mora industrija prestrukturirati in začeti vlagati tudi v digitalizacijo in energetsko učinkovitost. To pa ni samo zaradi prenove obračuna, ampak sploh ne zaradi prenove obračuna, to je pa že zelo popolnoma jasno v NEPN, ki je bil sprejet leta 2020, da je energetska učinkovitost izjemnega pomena, izjemno pomemben vidik. Potem bi vas pa, še samo bi se, potem pa zaključim z debato, bi se še sama osredotočila na podatke iz Eurostata, ki prav tako potrjujejo to, kar sem prej povedala o konkurenčnem položaju in sicer slovenska intenzivna industrija, kamor sodi tudi Acroni, ampak tu so povprečni podatki, v Eurostatu, je imela v letu 2022 drugo najnižjo omrežnino v Evropski uniji, druga, v letu 2023 je bila, je imela peto najnižjo omrežnino. Zakaj ta razkorak med 2022 in 2023? Samo da vas spomnim. V letu 2022 je bil pred državnozborskimi volitvami ukrep trimesečne ukinitve plačevanja omrežnine, ki je seveda zelo izboljšala konkurenčni položaj oziroma omogočila, omogočila boljše poslovanje podjetjem.

Po spremembi prenove obračuna in višjih stroških bo slovenska intenzivna industrija na sedmem mestu, daleč pod povprečjem EU 2027 in precej daleč za kar se tega stroška tiče, za omrežnino za recimo Avstrijo, Nemčijo, še posebej pa Madžarsko, ki ima najvišji strošek.

Toliko z moje strani zaenkrat. Z veseljem odgovorim še na kakšno drugo vprašanje. Upam, da sem tudi odgovorila na vse, kar je bilo, na kar je, kar je bilo. Aha, to je še bil en vidik, ki ga je treba prebrati, spoštovani poslanec, vam, kar se tiče meritev in tako dalje.

Pogosto smo slišani, v realnem času ne moremo preveriti obračunske moči, to lahko preverimo naslednji dan, no, vi ste trdili, da to sploh ni možno, pa presežna moč, pa kaznovanje in tako dalje. V prehodnem obdobju gospodinjstvom in malim poslovnim odjemalcem, ki do sedaj niso bili merjeni, presežna moč seveda ne bo obračunana. Presežna moč ni kazen. Presežna moč zagotavlja plačevanje omrežja glede na strošek, ki ga povzročaš, in omenili ste, da moramo spodbujati prilagajanje, ne pa kaznovati prilagajanja. Ravno z vidikom dogovorjene moči in možnosti zniževanja dogovorjene moči spodbujamo prilagajanje. Kaj pomeni tukaj spodbujanje? Prilagodi se, pa boš znižal svoj strošek in potem nastopi presežna moč, če se ne boš prilagodil, boš jo plačal. To ni kazen, to je spodbujanje prilagajanja odjema. Prilagajanje odjema in aktivni odjem pomeni aktivni odjem, da moramo nekaj narediti. Ne moremo samo imeti nižjega stroška, ker smo znižali dogovorjeno moč, ampak moramo pri svojih navadah nekaj narediti. Zakaj je to toliko bolj pomembno? Nekdo bi lahko špekuliral, lahko bi šel na minimum, ampak nekdo drug bi plačal namesto njega, če ne bi imeli ukrepa presežne moči. Ampak seveda, tisti, ki se bodo odločili za prilagajanje odjema, bo prav, da bodo vložili v sistem pametnega upravljanja in bodo na ta način lahko spremljali, lahko spremljali porabo, lahko spremljali doseganje moči in evropske direktive oziroma ta uredba to že zagotavlja.

Torej odjemalci, torej trditev, da odjemalec v realnem času ne bo mogel preveriti obračunske moči ne more vzdržati. Namreč že danes je omogočeno spremljanje oziroma sprotno preverjanje moči odjema. Ta dostop, to je dostop do tega, je torej elektro operater zagotavlja skladno z zahtevami izvedbene uredbe komisije z dne 6. junij 2023 o zahtevah za interoperabilnost ter nediskriminatornih in preglednih postopkih za dostop do merjenih podatkov, vendar za obdelavo teh podatkov pa mora poskrbeti odjemalec sam. Zato smo vedno rekli, prilagajanje odjema ni obveznost, prilagajanje odjema je priložnost. Če se boš ti odločil za to priložnost boš moral vložiti v digitalizacijo. Ja. Ta naložba je majhna in se povrne zelo hitro.

Torej vsak odjemalec sam mora presoditi, ali bo svojo rabo nadzoroval, če ne, bo spreminjal in zniževal dogovorjene moči, je na varni strani, zato imamo tudi prehodno obdobje, da bodo odjemalci lahko to spremljali, ker, če ne bodo spreminjali dogovorjene moči, tudi presežne moči ne bo, ne bodo plačevali, agencija bo pa tudi odgovorno spremljala in merila te učinke. Če smo se kje ušteli in bo presežnih moči preveč ali pa bo prišlo do res izrednih dogodkov, ki jih nismo ustrezno naslovili, bomo odgovorno sprejeli ta ukrep, ampak spoštovani, dovolite nam, da začnemo in da začnemo meriti, da pridemo do učinkov, da pridemo do prvih rezultatov, na podlagi katerih vam danes tukaj, pa me lahko kličete na odgovornost, zagotavlja, zagotavljam, da bomo ukrepali. Če bo presežnih moči v prehodnem obdobju pri odjemalcih preveč, pa jih nismo pričakovali, bomo tukaj sprejeli ukrep, ampak najprej moramo dobiti prve rezultate. Do takrat so pa na popolnoma varni strani, še enkrat, odjemalec bo v dveletnem obdobju gospodinjski in mali poslovni odjemalec letno plačal manj, presežna moč mu ne bo obračunana, če dogovorjene moči ne bo spreminjal. Agencija bo pa naredila vse, da bo na kar se da učinkovit in preprost način v teh dveh letih prenovo obračuna in priložnosti tega sistema pripeljala v domove.

Še kaj? Aha, odvračanje, ja. To je pa še en pomemben del, da kar se tiče sončnih elektrarn, odgovoriti je treba tudi na navedbo premierja o zastareli metodologiji. Zelo zanimivo je, da je metodologija lahko zastarela še preden jo uvedeš. Ampak dejstvo pa je, da gre za eno najnaprednejših metodologij za katero, kar nam priznavajo dejansko tudi evropske institucije. Seveda mi z našo metodologijo ne stimuliramo v obdobju, ko je sončne energije preveč, zato, da odjemalci takrat torej ne rabijo te energije. Namreč, mi smo z višjo in nižjo sezono zelo dobro naslovili obdobje obnovljivih virov v sistemu, torej od marca do konca oktobra, ko je nižja sezona veljajo nižje tarife, ni časovnega bloka 1. Ampak podatki v omrežju kažejo, da je tudi v nižji sezoni v tem obdobju omrežje bolj obremenjeno v urah, v katerih je pač tarifna postavka nekoliko višja oziroma je torej tudi v teh delih dneva obremenitev večja, kot je potem v obdobju srednje obremenitve in nižje obremenitve. Vendar so razlike med tarifnimi postavkami izjemno, izjemno majhne. Pri tem je treba povedati, da je to sicer zelo, zelo pavšalna trditev. Imamo celih osem mesecev višek sonca in mi bomo zdaj rekli, da rabite energijo ponoči, ko sončne energije ni, ne rabiti podnevi ko je je preveč. Saj ne rabim kaj dosti poudarjati, ampak v osmih mesecih nižje sezone ne, nimamo samo absolutno sončnih dni in maksimalne proizvodnje iz obnovljivih virov. Imamo tudi oblačne dni, imamo deževne dni in v tem obdobju sonce ne sije in v tem obdobju ni viškov energije v sistemu, ampak omrežje pa mora zagotavljati obremenitev, ki jo ki jo odjemalci potrebujejo. Zato v Agenciji menimo, da zelo ustrezno naslavljamo razliko z razlikovanjem med višjo in nižjo sezono. Prav vidik, torej obnovljivih virov v sistemu, pri tem pa ne zanemarimo omrežja.

In pogosto je bilo rečeno, da nismo slišali nasprotnikov, da se nismo uskladili. Za konec bom povedala tako, da enostavno ravno zato mora regulator, in to je v direktivi popolnoma jasno napisano, biti neodvisen in sprejemati odločitve neodvisno od kakršnihkoli tržnih, političnih, javnih ali zasebnih interesov namreč, ker moramo pri tem zasledovati načelo nepristranske obravnave vseh uporabnikov ter to, da mora omrežje odražati stroškovni vidik. Če bi upoštevali pobude gospodarske zbornice, ki je zahtevala nižje tarife, bi prevalili breme na druge odjemalce in bi zanemarili stroškovni vidik, h kateremu nas zavezuje evropska uredba, uredba neposredno veljavna v našem pravnem sistemu. Če bi spremenili časovne bloke tako, da bi jih prilagodili poslovnim procesom in podjetjem ponovno ne bi upoštevali stanja v omrežju, upoštevali bi vidik podjetja, torej ravnali bi ponovno pristransko. Z našo metodologijo naslavljamo obremenitve omrežja. In če nam bo uspelo, da bomo obremenitve, torej obremenitve omrežja znižali in premikali konice, ki so gonilnik razvoja, bodočega razvoja za omrežje, v obdobju, ko je omrežje manj obremenjeno, ampak to bomo rabili čas, to bomo spremljali, to bomo morali meriti, bomo lahko znižali bodoče stroške za razvoj omrežij. K temu bodo pa prispevali tisti, ki lahko in tisti, ki bodo v tem videli priložnost. Toliko iz moje strani. Verjamem, da kakšnega vprašanja nisem odgovorila, pa vam odgovorim kasneje. Hvala.