Hvala lepa.
Naj se najprej zahvalim tudi Zakonodajno-pravni službi za ta natančna in jasna pojasnila o mnenju.
Tudi Vlada je pripravila svoj odgovor oziroma mnenje. V zvezi s 1., 2. in 3. točko priporočil odgovarjamo, da je priporočilo v nasprotju z Zakonom o RTV Slovenija, ki določa, da je ustanovitelj javnega zavoda, torej Republika Slovenija, dolžna zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija in zagotoviti primerno financiranje za izvajanje javne službe, torej vsako arbitrarno presojanje političnih organov o vsebinskih zadevah, ki izhajajo iz novinarskega in uredniškega neodvisnega dela nedopusten politični pritisk sam po sebi. Predlog tega priporočila je tudi v nasprotju z evropskim pravnim redom in z ugotovitvami o stanju medijev v letnih poročilih evropske komisije o vladavini prava, v skladu s katerimi države članice spoštujejo uredniško svobodo, in to je ta, o kateri ste, gospod Hoivik, govorili prej, ko ste omenjali odločitve gospe Fijavž, in v skladu s katerimi države članice spoštujejo neodvisnost medijev ter ne posegajo v uredniško politiko in odločitve urednikov. Za zaščito neodvisnosti novinarskega in uredniškega odločanja je zakonsko torej tu postavljen zelo visok standard, ker 16. člen zakona o RTV Slovenija določa, da svet ne sme posegati v posamezne dele programa pred objavo in da ne sme sprejemati nobenih odločitev ali stališč, ki bi bila povezana z objavo delov programa. Svet torej vodi razpravo o objavljenih delih programa samo na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev.
V zvezi s 3. točko priporočila še dodatno opozarjamo, da je pristojnost ugotavljanja morebitnih kršitev, ki bi izhajala iz delovno pravnih razmerij in iz spoštovanja zakona, ki ureja položaj javnih uslužbencev v pristojnosti inšpekcijskih organov in na te Vlada Republike Slovenije zaradi zagotavljanja načela samostojnosti ne sme vplivati.
Potem v zvezi s 4. točko priporočil odgovarjamo, da podlaga za proračunsko financiranje izhaja iz drugega odstavka 30. člena Zakona o RTV Slovenija. V skladu z njim se iz državnega proračuna financira del narodnostnih programov v deležu, ki se ne financira iz prispevka, del programov RTV Slovenija za slovenske narodne manjšine v sosednjih državah za izseljence in zdomce oziroma za Slovence po svetu ter za tujo javnost v deležu, ki se ne financira iz prispevka ter posamezni projekti kulturnega, znanstvenega in splošno izobraževalnega pomena ter posamezni projekti digitalizacije tehnološke opreme in arhivov, ki jih predlagajo pristojna ministrstva, spet v delih, ki se ne financirajo iz prispevka.
Torej, v zvezi še s 5., zadnjo točko, odgovarjamo, da je tudi to priporočilo v nasprotju z zakonodajo, in sicer v nasprotju z drugim odstavkom 1. člena zakona o Ustavnem sodišču, ki določa, da je Ustavno sodišče v razmerju do drugih državnih organov samostojen in neodvisen državni organ. Poziv Državnega zbora oziroma Vlade Republike Slovenije Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem času odloči o pobudi za oceno ustavnosti zakona, bi predstavljal nedopusten pritisk na njegovo samostojnost in neodvisnost kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo ustavnosti in zakonitosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s čimer bi bilo kršeno tudi ustavno načelo delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. In ne glede na vse to še pripominjamo, da je Ustavno sodišče že ob odločanju o začasnem zadržanju dokončne uveljavitve nove ureditve Zakona o RTV Slovenija sklenilo, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno in takoj nadaljevalo vsebinsko presojo. To je Ustavno sodišče poudarilo tudi ob zadnji odločitvi v tej zadevi, ko je odpravilo sklep o začasnem zadržanju maja leta 2023. V omenjenem sklepu je Ustavno sodišče tudi pojasnilo, da si zadeve, kjer je zadržalo izpodbijane določbe ali celoten predpis, vedno prizadeva reševati hitro, ter da se takšne zadeve tudi po internih pravilih Ustavnega sodišča rešujejo prednostno. Hvala.