Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Torej, skladno z vlogo, ki jo ima Zakonodajno-pravna služba po zakonu in Poslovniku, je pripravila pisno mnenje o predlogu priporočil. Bolj pravilno bi bilo sicer o predlogu priporočila v zvezi z delovanjem javnega zavoda RTV. Opredelili smo se samo do teh priporočil, ne tudi o vsebini zahteve za izredno sejo, o čemer je bilo govora, ker to ni naša naloga. Uvodoma smo pojasnili, kakšna je sploh narava priporočil. Bistvo vsega je, da priporočilo Državnega zbora ni pravni, ampak je političen akt, zato niti ne more ustvarjati pravnih učinkov, zato bo mnenje tudi kar je najbolj hitro možno povzela. Prejeli ste ga, danes je v pisni obliki ste si ga lahko prebrali. Kot skupno za prve štiri točke teh priporočil smo si zastavili vprašanje, zakaj oziroma ali je sploh ustrezno tako posredno naslavljanje subjektov, se je v bistvu Državni zbor ta svoj poziv dejansko, čeprav preko priporočila Vladi namenja vodstvu rtv Slovenija, nadaljnje vprašanje je bilo ali to sploh sodi med pristojnosti vlade, saj v bistvu vlada nima več tako širokih pooblastil po novem in sedaj veljavnem zakonu.

Predlagatelju smo tudi priporočili, da bi mogel operacionalizirati, kaj si je zamislil pod izrazom vodstvo RTV Slovenija in pojasnili, kdo, kdo to sploh so po zakonu v zvezi s temi samimi točkami. Konkretno pa združili smo ugotovitve s 1. in 3. točko. Prva je glede, bom kar kratko govorila, glede cenzure, 3. točka, da se zaščiti avtonomija novinarskega dela in da se enako obravnavajo vsi zaposleni. Tukaj smo navedli, da je temeljno načelo delovanja medijev, kar je tudi RTV Slovenija, avtonomnost urednikov, novinarjev in drugih avtorjev pri ustvarjanju in širjenju programskih vsebin. To je namreč odraz pravice do svobode izražanja, izražanja, kot je določeno v 39. členu Ustave. Citirali smo odločbo Ustavnega sodišča (citiram): "Svoboda izražanja za javna glasila pomeni, da so neodvisna od vsakršnega državnega ali drugega nadzora in da ni dovoljena nikakršna cenzura od zunaj." (Konec citata.)

To pomeni, da v bistvu pravna ureditev se pravi, tako zakon, kot Ustava in tako naprej, Državnemu zboru in tudi Vladi preprečuje, da bi nadzirala, da bi ta dva nadzirala in ocenjevala raven avtonomije posameznega medija, novinarjev in urednikov in da bi se izrekala do posameznih primerov. V bistvu je naloga oziroma pristojnost Državnega zbora in Vlade, da če ugotovi neke nepravilnosti, neskladnosti, pomanjkljivosti, da predlaga in sprejme ustrezne predpise, s katerimi se zagotovi programska, organizacijska in finančna samostojnost javnih medijev, tudi televizije.

V zvezi z 2. točko, kjer je predlagatelj navedel, da naj RTV seveda, da Državni zbor priporoča Vladi, da Vlada pozove vodstvo RTV, da nemudoma preneha s kršitvami 5. člena zakona. Tukaj smo pojasnili, da se pač vsak zakon seveda mora spoštovati, kar se tiče ali je, to se nanaša na Zakon o RTV ali na zakon s področja delovno pravne zakonodaje, to se pač mora spoštovati, to je 2. člen ustave in tako naprej. Zato smo dali opazko, da v bistvu dodatno pozivanje državnega zbora na tem mestu ni primerno. S 4. točko kjer naj bi se vlada pozvala računsko sodišče, da naredi v bistvu neko revizijo. Revizijo, tukaj smo se pa sklicevali kar na Zakon o računskem sodišču. Ki pravi, da Računsko sodišče samostojno odloča, katere revizije bo izvedlo v posameznem letu, da pa mora obravnavati tudi predloge poslancev, delovnih teles Državnega zbora, Vlade, ministrstev in organov lokalnih skupnosti. To smo na široko obrazložili in zato na koncu omenili, da v bistvu predlog za revizijo bi lahko podal tudi posamezen poslanec in bi se celotnemu temu postopku lahko izognil. Hkrati smo opozorili, da Računsko sodišče najmanj enkrat letno mora Državnemu zboru predložiti v obravnavo poročilo o svojem delu, iz česar pa ne izhaja, da bi moralo Računsko sodišče pripraviti tudi posebno poročilo za odbor, s tem, da tukaj se je predvidevalo, da je to Odbor za kulturo, lahko bi bil tudi bila Komisija za nadzor javnih financ, To bi bilo treba tudi konkretno določiti. V zvezi z zadnjo 5. točko kjer naj bi državni zbor priporočil ustavnemu sodišču, da pohiti z oceno za pobudo za oceno ustavnosti, ki se vodi pod številko U1-479/22, smo zapisali kronologijo dela ustavnega sodišča, da je najprej sprejel sklep o zadržanju izvajanja dela zakona o RTV, da ga je potem razveljavil. Da, sami so zapisali v tem zadnjem sklepu, da so obravnavali na desetih nejavnih sejah, da so obravnavali več različnih osnutkov, da so bile tudi tukaj različne vsebinske usmeritve, da si je skratka Ustavno sodišče prizadevalo prednostno in čim prej vsebinsko dokončno odločiti. Vendar pa nobena od predlaganih odločitev ni dobila zahtevane podpore petih sodnikov, kar je po zakonu pogoj, da je odločitev ustavnega sodišča v glavni stvari sprejeta. Gre namreč za to, da sta dva ustavna sodnika tudi izločena. Tudi tukaj smo v bistvu menili, tukaj moja napaka, da pozivanje pravilno je, da priporočanje Ustavnemu sodišču s strani Državnega zbora ni ustrezno. Hvala lepa.