Predsednica Odbora za kulturo, hvala lepa za besedo.

Spoštovani vabljeni gostje, spoštovana direktorica, šefica Uprave RTV Slovenija, spoštovani predsednik Sveta RTV Slovenija, vsi navzoči, predstavniki Vlade, predvsem Ministrstva za kulturo, kolegi in kolegice!

Jutri bo minilo ravno dve leti od trojnega referenduma, ko so ljudje kar v veliki meri, preko 40 odstotkov odšli na referendum o Zakonu o vladi, o Zakonu o dolgotrajni oskrbi in današnja tema o Zakonu o RTV Slovenija. Tudi medijsko se je najbolj poročalo predvsem o slednjem zakonu, torej o zakonu o naši največji javni medijski hiši, torej o Radiu televizija Slovenija. Če se spomnimo in gremo približno dve leti v preteklost, malo več v kampanjo pred temi tremi referendumi, kako je vladna koalicija obljubljala tako imenovano depolitizacijo tega javnega zavoda, kako je potem tudi predsednik Vlade v kampanji, predvsem pa po kampanji leto dni nazaj povedal javno v TV Odmevih, da je bil cilj edini in to je očiščenje RTV janšistov. In kaj smo dobili po tako imenovanem očiščenju RTV janšistov? Dobili smo, kar plačujemo. Dobili smo, da bo v letu 2025 vsako izmed več kot 630000 gospodinjstev plačevalo RTV prispevek ne več po ceni 12,75 evra na mesec, ampak po ceni 14,02 evra na mesec. Če prevedemo, to je približno 15 evrov več za to javno hišo na leto. 15 evrov se sliši morda malo na letni osnovi, ampak to je tudi, bomo temu rekli z odlokom dodatni davek, ki ga vlada Roberta Goloba nalaga našim državljanom in državljankam. Zdaj predsednik vlade, doktor Robert Golob je po tem odmevnem referendumu dejal, citiram: "Spremembe na RTV ne bo čez noč, pričakujem, da bomo čez dva meseca zopet imeli javno RTV, ki so jo volivci danes osvobodili politike in bodo novinarji in ostali zaposleni lahko opravljali svoje poslanstvo transparentnega in objektivnega informiranja javnosti." Na primer, predsednica Državnega zbora, gospa magistrica Urška Klakočar Zupančič je dejala da so veseli ker bodo javno RTV rešili strankarskega političnega primeža v katerem se je znašla. In kot sem že omenjal, kaj je predsednik Vlade dejal leto dni nazaj, predvsem ko je izbruhnila afera po izjavah nekdanje ministrice za notranje zadeve gospe Bobnar in se zdaj po skoraj dveh letih tudi policija uradno naznanila utemeljen sum kaznivega dejanja zoper predsednika Vlade. Takrat je predsednik Vlade v TV Odmevih gospe voditeljici, novinarki Tanji Starič dejal, citiram: "In če kdo ve, veste to vi, tudi na RTV smo se zavezali vsi skupaj, da ga bomo očistili janšizma in jaz vem, da vi natančno veste kaj to pomeni".

Zdaj pa situacija, ki jo spremljamo danes. Na primer Ustavno sodišče se je zavezalo, ko je dobilo v presojo ta zakon s strani pobudnikov takratne še uprave oziroma šefov RTV, da bo prednostno absolutno odločilo ali je ta zakon ustaven ali protiustaven. Ko je prišla nova garnitura oziroma novo vodstvo, seveda je uprava takoj to pobudo z ustavnega sodišča umaknila in zato je tudi Državni svet bil eden izmed pritožnikov na Ustavno sodišče. Po 700 dneh, še enkrat 700 dneh Ustavno sodišče ni bilo zmožno odločiti ali je Zakon o RTV ustaven ali protiustaven. Zdaj v času odločanja Ustavnega sodišča o tej sporni noveli, smo bili priča še eni kontroverznosti. Na primer, Ustavno sodišče Republike Slovenije je nepričakovano obiskala takratna evropska komisarka Vera Joureva in se sestala s takratnim predsednikom Ustavnega sodišča doktorjem Matejem Accettom, kar so mnogi videli in razumeli kot pritisk na neodvisno delo sodišča. Še danes ni celotna korespondenca oziroma pogovor med predsednikom Ustavnega sodišča in evropsko komisarko razvidna, kljub temu, da je naš evropski poslanec doktor Milan Zver večkrat prosil, zaprosil legalno in tudi v pričakovanjih javnosti, da naj urad Evropske komisarke le pošlje, o čem je tekel govor. Takrat smo slišali, da govor ni tekel o aktualni noveli Zakona o RTV, ampak le tako se je kar naenkrat znašla evropska komisarka pri predsedniku evropskega, pri predsedniku, se opravičujem, Ustavnega sodišča pri doktorju Acetu.

Potem smo prišli v maj 2023. Ko je Ustavno sodišče Republike Slovenije odpravilo začasno zadržanje novele zakona, o vsebini pa kot že omenjeno še do danes ni odločilo. Tako je junija 2023 začel delovati novi svet RTV Slovenija in tudi nova uprava. Za predsednika sveta je bil izvoljen tudi danes z nami gospod Goran Forbici, ki prihaja iz nevladnega sektorja. In potem smo spremljali res čistko na vodilnih mestih, šikaniranje vseh zaposlenih, ki so v času prejšnje vlade prišli do zaposlitve na tem javnem zavodu oziroma do drugih vidnejših položajev. Priča smo bili tudi prigodam, ko so zaposleni morali, ko so zaposlenim morali nuditi takrat nujno medicinsko pomoč. No, kljub temu, kljub aktivnemu delu pri tako imenovanem čiščenju janšistov, se je kmalu izkazalo, da je novo vodstvo nesposobno in očitno tudi ni v harmoniji z novo nastavljenim tako imenovano depolitiziranim svetom RTV Slovenija. Decembra 2023 torej kmalu bo eno leto je tako odstopil član uprave RTV Slovenija Simon Kardum, sledilo je še več odstopov, med drugim tudi predsednik uprave je odstopil, gospod Zvezdan Martič, ki sedaj vodi oddajo Intervju in član uprave Andrej Trček. Nekaj časa smo se za, torej državljani in državljanke spraševali, ali sploh imamo delujoče vodstvo RTV Slovenija. No, novo predsednico ste potrdili septembra in to je gospa Natalija Gorščak, ki jo prav tako pozdravljam danes med nami. Zdaj, kar se tiče nesposobnosti prejšnjega vodstva RTV Slovenija, se je pokazala predvsem preko finančnega ne upravljanja javnega zavoda. Tako je morala Vlada že v letu 2023 dokapitalizirati RTV s petimi milijoni evri za tako imenovano sofinanciranje radijskih in televizijskih programov za italijansko in madžarsko narodno skupnost, še deset milijonov evrov pa jim je aprila letos s sklepom vlade namenila tudi za tekoče leto, torej v dveh letih dodatnih 15 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja oziroma, to gre denar iz proračuna, ampak to ni bilo dovolj. Kot sem dejal, konec avgusta, mislim, da je bil ravno zadnji dan avgusta tudi zakonsko določen skrajni rok, je vlada sprejela odlok in ga potrdila, objavila v Uradnem listu, kjer bo s 1. januarjem 2025 sedanjih 12,75 evra dvignila obvezen RTV prispevek na 14,02 evra. No, tukaj je bilo sicer nekaj zadržanih pogledov, tudi minister Boštjančič ni bil najbolj zadovoljen, ampak na koncu so za ta dvig glasovali prav vsi ministri in ministrice Golobove vlade.

Zdaj, kaj je dejala ministrica za kulturo, citiram: "Vsi skupaj se zavedamo, da financiranje ni edina težava RTV, RTV Slovenija, ampak da bodo potrebne tudi organizacijske spremembe."

Po njenih besedah so se za dvig RTV prispevka odločili po dolgotrajnih pogovorih, pri tem pa so upoštevali, da so se stroški RTV Slovenija v zadnjih 12 letih povišali. Spremembe zakona o RTV Slovenija naj bi vlada po napovedih ministrice obravnavala še letos. Torej pričakujemo nov zakon o RTV, kljub temu, da še ne vemo ali je sploh že veljaven zakon ustaven ali protiustaven, in s temi dejanji se tako kot vedno bolj izkazuje, da je zakon, ki so ga vladajoči prodajali kot rešitev, torej julija 2022, očitno zelo problematičen.

Zdaj pa pridemo do zadnjega odmevnega primera in to pa je oziroma to pa nakazuje na izrazito političen prevzem RTV Slovenija in prevlado enoumja, ki smo ga tudi v opozicijski SDS napovedovali v sami kampanji pred referendumom 27. novembra 2022. Gospa Polona Fijavž, ki pa je danes žal ne vidim med nami, Odgovorna urednica informativnega programa je prepovedala intervju z Uršo Cankar Soares, koordinatorico Pohoda za življenje rekoč, da ni primerna za žanr intervjuja, oziroma dejala je, da bi lahko gospa Soares govorila v nasprotju z ustavno ureditvijo. Zdaj, gospod doktor Jože Možina, voditelj te oddaje in tudi urednik je dejal, da je to čutil kot izreden pritisk in ne samo pritisk, ampak tudi pravzaprav cenzura. Šlo je za direktno, eklatantno cenzuro intervjuja, kajti zanimivo bi bilo videti, da bi bil intervju posnet, potem seveda odgovorni urednik je dolžan to pogledati in naknadno cenzurirati, če seveda misli, da je bila diskriminacija ustavnega načela kršena oziroma upoštevana, moramo pa poudariti, da je bila cenzura narejena pred samim snemanjem intervjuja. Zdaj, jaz menim, da 39. člen Ustave, kjer je zapisano, da je zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja, ter da lahko vsakdo svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja, še velja v naši državi. Izgleda to več ne velja na RTV Slovenija. Zdaj, Združenje novinarjev in publicistov je odločitev označilo za škandalozno in z novinarskega stališča nedopustno, citiram: "S tem je na javni televiziji odprla polje diskriminaciji, novim delitvam in razlikovanju na naše in vaše. Odločitev odgovorne urednice Polone Fijavž, da poseže v avtonomno uredniško odločitev Jožeta Možine, predstavlja nedopusten madež najmanj na dveh neodtujljivih in ustavno zagotovljenih pravicah enakosti pred zakonom in svobodi govora. Krši tudi pravico javnosti do obveščenosti toliko bolj, ker je odgovorna urednica vanjo posegla vnaprej, še preden bi oddajo lahko vsebinsko ocenila." Gospo Fijavževo je to združenje pozvalo k odstopu. Zanimivo pa je, da največje združenje novinarjev, DNS, ni reklo nič. Vsaj kolikor sem jaz seznanjen, se ni obregnilo ob to očitno cenzuro. V Zvezi organizacij civilne družbe Slovenije so prav tako izrazili zgroženost nad dejstvom, da RTV Slovenija prepoveduje novinarju doktorju Jožetu Možini, da opravi intervju z Uršo Cankar Ars, koordinatorko Pohoda za življenje, ki se je pred kratkim odvijal v Kopru, Mariboru in Ljubljani o čemer je RTV Slovenija poročal izjemno manipulativno. S takšno prepovedjo je urednica Polona Fijavž s samovoljno odločitvijo in z njo tudi RTV Slovenija, očitno kršila dve z Ustavo Republike Slovenije določeni svoboščini: prvič, pravico do svobode govora in drugič, enakopravnost vseh oseb. Navedli so še, citiram: "Ne razumemo, kako si lahko nek urednik javne medijske storitve v Sloveniji dovoli tak kazniv poseg v ustavno zagotovljene pravice."

Potem pa preidemo na zunanjo politiko. Priča smo bili izraziti zmagi republikanskega kandidata za predsednika Združenih držav Amerike, gospoda Donalda Trumpa. Zdaj pa naj navedem, kako je v osrednji informativni oddaji Dogodki in odmevi v sredo 6. novembra, politični, bom rekel, ne komentator, ampak kar agitator, komentiral oziroma objektivno, neodvisno, seveda sem sarkastičen, opremil to zmago, citiram: "Trump je pokazal rdeči karton ameriški liberalni demokraciji. Sam se je povzpel na vrh, nihče mu ne more nič. V rokah drži praktično vse vzvode oblasti, z Vrhovnim sodiščem vred. Z drugim Trumpovim prihodom sicer ne bo konca sveta." Dodal je tudi še: "Pustil bo, da Izraelci poteptajo Palestince, če se sami ne dogovorijo drugače." Ter zaključil z besedami, citiram: "Tako se bo tudi Slovenija znašla pred zoprno izbiro ali naj začne pospešeno varčevati za orožje ali naj iz Nata preprosto izstopi."

Po našem mnenju v naši poslanski skupini so takšne besede, taka osrednja informativna oddaja, v neskladju z Zakonom o medijih, v neskladju z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija, s Statutom RTV Slovenija, poklicnimi merili in programskimi standardi. Zagotovo pa imajo tovrstna dejanja in enostranski program vpliv tudi na samo gledanost RTV Slovenija, ki je zgodovinsko nizka. Pod tako imenovanim depolitiziranim vodstvom se tako dokazano dogaja najnižja gledanost osrednjih informativnih oddaj Dnevnika oziroma TV Dnevnika in TV Odmevov v zadnjih 60 letih.

Podatki iz maja 2024 kažejo, da je vodstvo TV Slovenija doseglo najnižjo gledanost osrednjih in najpomembnejših informativnih oddaj Dnevnik in Odmevi. Dnevnik je maja 2024 povprečno gledalo komaj 17,2 odstotka tistih, ki so bili takrat pred malimi zasloni. Še slabše je bilo z gledanostjo Odmevov. Mnogi so bili takrat prepričani, da nižje ne gre, a so se zmotili. Informativni program TV Slovenija je poleti zabeležil nov rekord, novo najnižjo gledanost v zgodovini.

Novi podatki kažejo, da je oddaja Dnevnik od 15. julija do 15. avgusta letošnjega leta zabeležila komaj 4,5 odstotno gledanost oziroma zgolj 16 odstotkov tistih, ki so bili takrat pred malimi zasloni. V povprečju si je posamezno oddajo ogledalo le še 86 tisoč gledalcev, kar je znatno manj kot na primer v istem obdobju leta 2020, ko si je oddajo v povprečju ogledalo 121 tisoč gledalcev. Kam je padel informativni program TV Slovenija, ki smo mu davkoplačevalci v zadnjih letih namenili več sto milijonov evrov, pove podatek, da je leta 2003, torej pred dobrimi 20 leti, oddajo Dnevnik v povprečju gledalo več kot 222 tisoč gledalcev, danes le še 86 tisoč gledalcev.

Še slabše rezultate so zabeležili TV Odmevi, ki so od 15. julija do 15. avgusta 2024 zabeležili komaj 3,3 odstotno gledanost oziroma le 13 odstotkov tistih, ki so bili takrat pred malimi zasloni. V povprečju si je posamezno oddajo ogledalo le še 62 tisoč gledalcev, kar je znatno manj kot v istem obdobju na primer leta 2015, torej pred desetimi leti, ko si je oddajo v povprečju ogledalo 137 tisoč gledalcev. Ob tem je potrebno upoštevati, da je gledanost oddaje poleti običajno precej višja od ostalih mesecev v letu, kar pomeni, da bo letno povprečje najbrž še nižje.

Naj ob tem še enkrat spomnimo, da ne gre za neko nepomembno ustanovo, ampak je RTV Slovenija javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena, ki se financira iz prispevka vseh državljanov, opravlja javno službo na področju radijske in televizijske dejavnosti, ki je določena, določena z Zakonom o Radioteleviziji Slovenija z namenom zagotavljanja demokratičnih, socialnih in kulturnih potreb državljank in državljanov Republike Slovenije, Slovenk in Slovencev po svetu, pripadnic in pripadnikov slovenskih narodnih manjšin v Italiji, v Avstriji in Madžarski, italijanske in madžarske narodne skupnosti v Republiki Sloveniji ter druge dejavnosti v skladu z zakonom in statutom RTV Slovenija ter zakonom, ki ureja področje medijev.

V naši Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke menimo, da gre poleg popolne zlorabe pojma depolitizacija, kot se je prijel ta termin referenduma in tudi nadaljnjih razprav, tudi za nedopustna ravnanja, cenzure, šikaniranja in poseganja v človekovo integriteto in dostojanstvo ter predvsem neizpolnjevanja zakonskih obvez. Zato smo tudi vložili predlog za izredno sejo oziroma nujno sejo tega odbora in tudi izredno sejo parlamentarne, parlamentarne skupščine oziroma Državnega zbora.

Sedaj pa naj navedem še naša priporočila v tem uvodnem delu. Prvo priporočilo, ki ga predlagamo Državnemu zboru, da ga sprejme, priporočila se v večini nanašajo na Vlado, eno pa na Ustavno sodišče. Prvič: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da prepreči in ustavi cenzuro na RTV Slovenija. Drugič: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da nemudoma preneha s kršitvami 5. člena Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki določa, da morajo novinarji in odgovorni uredniki pri svojem delu spoštovati načelo resničnosti, nepristranskosti in celovitosti informacij ter načelo politične uravnoteženosti in svetovno nazorskega pluralizma. Tretjič: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da pozove vodstvo RTV Slovenija, da ustrezno zaščiti avtonomijo novinarskega dela in po enakih kriterijih obravnava vse zaposlene novinarje na javnem zavodu RTV Slovenija ter deluje v skladu z zakonsko določenimi pooblastili. Četrtič: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da na Računsko sodišče Republike Slovenije poda poziv, da v skladu s svojimi pristojnostmi preveri in odboru predloži poročilo ali so se proračunska sredstva v višini 15 milijonov evrov za leto 2023 in 24 namensko porabila za izvajanje programa narodnih manjšin. In še petič, to pa je priporočilo Ustavnemu sodišču: Državni zbor Republike Slovenije priporoča Ustavnemu sodišču Republike Slovenije, da v skladu s svojimi pristojnostmi v najkrajšem možnem času odloči o pobudi za oceno ustavnosti členov zakona o Radioteleviziji Slovenija.

Toliko za uvod, hvala lepa.