Hvala lepa. Jaz seveda ostro demantiram to, da bi izvršilna veja oblasti name izvajala kakršenkoli pritisk. Name nihče ne pritiska. Če pa bi, tega niti ne bi dovolila, pa mislim, da me dobro poznate, da veste, da je temu tako.

Tudi sam avtor oziroma eden od avtorjev poslovnika, s katerim sem se pogovarjala, mi je povedal, da ta rok ničemur ne služi, ničemur in da pravzaprav niti ne ve, zakaj naj bi ta rok bil. Ena od razlag, ki sem jo slišala, zakaj naj bi ta rok bil, je bil zato, da se premisli. Premisli kaj? Premisli kdo? V zvezi s čim? Tako da dejstvo je, da se je praksa zavlačevanja s temi vlaganji zahtev za posvetovalni referendum, zavlačevanja zakonodajnega postopka začela okrog leta 2016, 2017, prej je bila praksa različna, kolikor sem slišala. Tudi vem, da so službe hotele, opozarjale na to določbo, nesmiselno določbo, nenamensko določbo, službe so na to opozarjale, sem bila opozorjena, so želele to spremeniti, ampak politične volje seveda ni, ker je potrebna dvotretjinska večina za spremembo Poslovnika in ni politične volje, da bi se to spreminjalo, ker je to zelo dober zavlačevalni manever. Tudi z moje strani je bilo pisano na Komisijo za poslovnik, da naj se Komisija za poslovnik usede, o tem pogovori. Predsednica Komisije za poslovnik tega ni želela. Dejstvo pa je, da da, jaz sem trenutno na funkciji predsednice Državnega zbora in sprejemam tudi odgovornost za te odločitve. Zakonodajni postopek ni namenjen temu, da bodo opozicija ali koalicija drug drugemu metale polena pod noge s temi postopki. Zakonodajni postopek je namenjen državljankam in državljanom. In kaj koristi državljankam in državljanom to, da se neka zahteva vloži v predal za najmanj 30 dni. Najmanj 30 dni, spoštovani gospod Cigler Kralj. Lahko za več, maksimalnega roka ni. In ponovno poudarjam kot nekdo, ki je pravo preučeval, tudi z vidika razvoja prava. Ja, sem, žal, se zelo dobro zavedam, da pravila, pravna pravila morajo imeti namen in smisel, ne pa, da so postavljena kar tako, in da se morajo brati pravna pravila smiselno, imamo več razlag, ne samo besedno, imamo namensko razlago, imamo historično razlago, ki jo jaz postavljam nad besedno razlago in sprejemati neka pravila samo za to, da so brez namena, to ni pravo, kakršnega si želimo. In še enkrat poudarjam, roki po mojem osebnem mnenju ne morejo biti namenjeni temu, da državni organ, ki je tukaj, ne zaradi sam sebi namen, ampak namenjen državljankam in državljanom, njim, državni organ ne more imeti roka, ki bo določal, da državni, ta isti državni organ ne bo nič naredil. To je vsaj zame, kot nekoga, ki sem pravo uporabljala v praksi, nekaj popolnoma absurdnega. Roki so v pravo postavljeni za to, da se subjekt, kateremu so namenjeni, aktivira, ne pa za to, da se nič ne naredi, in še to na tak način, da se najmanj ta rok, to se pravi, ta 30 dnevni rok nič ne naredi, pri čemer ni razlage zakaj mora torej teči teh 30 dni. Čemu, kaj se bo spremenilo v teh 30 dneh, razen tega, da bo agonija, ker je zakonodajni postopek s tem oviran. Kaj se bo spremenilo? Se bo premislil predlagatelj. Predlagatelj se lahko premisli do konca, dokler ni akt sprejet, ga lahko umakne kadarkoli. Če se je tako razlagalo, ta razlaga tudi po mnenju tistega, nekega pravnega strokovnjaka, pa ne bom rekla zdaj, ne bom ga imenovala, ker ga tudi spoštovani predlagatelji niso imenovali, ta rok več ne vedo čemu je pravzaprav bil namenjen. Lahko da je celo ostanek kakšnega drugega instituta, morda ostanek predhodnega zakonodajnega referenduma, ki smo ga včasih poznali in je ostal v Poslovniku, in seveda je zdaj priročna, priročna stvar, da se uporablja za to, da se zakonodajni postopek ovira. Jaz vem, da so vsake spremembe težke, ampak spremembe so. Spreminjajo se pravna pravila, spreminja se tudi praksa po teh pravilih. Ni to nič novega. In ko enkrat spoznamo, da smo prišli do absurda in mi smo prišli do absurda, potem, ko smo odločali o priznanju Palestine, smo prišli do absurda, zaradi tega, ker predlagatelj torej lahko neprestano vlaga in umika, vlaga in umika, vlaga in umika to zahtevo, in od kdaj naprej potem teče ta 30 dnevni rok. To smo prišli do absurda. Jaz bom vedno pravna pravila razlagala v korist, v dvomu v korist ljudi tam zunaj, ker smo za njih tukaj, nismo sami sebi namen, za njih smo. In jaz menim, da je v veliko večjo korist volivk in volivcev, da zakonodajni postopek teče nemoteno ne pa, da se čaka da priteče še en mesec, najmanj en mesec, lahko pa več. Ste želeli besedo, spoštovani? Kolega Tašner Vatovec, potem pa gospod Cigler Kralj.