Najprej lep pozdrav vsem skupaj!

Spoštovani, spoštovana predsednica, spoštovane poslanke in poslanci, gostje in ostali prisotni! Na nek način sem zadovoljen, da smo se danes zbrali v tej sredini, da lahko spregovorimo na eni strani o realnem stanju v slovenskem šolskem prostoru in na drugi strani, da pogledamo tudi katere konkretne aktivnosti vodimo, katere je možno izpeljati v relativno kratkem času in dajejo učinek na kratek čas in katere so tiste, za katere bi bilo iluzorno trditi, da lahko dajejo učinke čez en mesec ali pa konec tega šolskega leta? Uvodoma želim poudariti, da imamo v šolah in vrtcih veliko dobrega, da za tem stoji cel kup dobrih učiteljev in učiteljic, ravnateljev in ravnateljic, in da v javnosti pogosto v medijih slišimo preveč slabih stvari v učiteljskem poklicu in ne pokažemo tistih dobrih stvari, ki jih tako na eni strani učenke in učenci, dijaki in dijakinje, pa tudi otroci v predšolski vzgoji zaznavajo in čutijo. In prepričan sem, da je tega v šolah ogromno. In to se mi zdi pomembno poudariti tudi zato, da uravnotežimo neko javno mnenje o slovenski javni šoli, da ni v šolah vse slabo, in da dajemo s tem tudi pomen učiteljskemu poklicu, pogum ter motivacijo mladim, da se bodo v prihodnje odločali za učiteljski poklic. Prepričan sem, da ima večina ljudi v slovenskem šolskem prostoru dobre izkušnje z vrtcem in šolo, tako na eni strani s šolo in vrtcem kot inštitucijo in na drugi strani s posameznimi učitelji, učiteljicami, ravnatelji in ravnateljicami in vsemi podpornimi službami, ki v šolskem prostoru delujejo.

Želim ponovno poudariti, da je slovenski šolski sistem po številnih kazalcih zelo visoko v evropskem prostoru, da pa stanje, s katerim se soočamo danes, pa ne le v Sloveniji, ampak širše po evropskem prostoru, je pa na eni strani odraz številnih dejavnikov v družbi, ki na nek način vpliva po drugi strani tudi na sam vrednotni sistem in način funkcioniranja posameznikov in posameznih skupin in največkrat v javnosti slišimo tisto, kar ni dobro. S tem ne želim reči, da je v slovenskem sistemu, v šolskem sistemu vse idealno ali vse urejeno, pa vendarle se mi zdi, da imamo dobre nastavke, da lahko kakovost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji v bodoče še tudi izboljšamo, če generalno pogledamo, kaj zagotovo vpliva tudi na sam ugled učiteljev ali pa en korak k temu, da bi, da vzpostavimo nekatere vzvode. Da se bodo odločali mladi za učiteljski poklic, ker zdaj imamo bazen prazen in iz praznega bazena ne moremo črpati vode, govorim o razpoložljivih kadrih. Ne želim, ker ste poudarili, da se ne bi vračali nazaj. Jaz se ne želim vračati nazaj, ker smo analizirali tudi razloge, kaj nas je na eni strani pripeljalo v to, na drugi strani nam pa tudi številke rojstev kažejo eno zelo nazorno sliko. Mi imamo od leta 2017 do leta 2023 6 tisoč upada rojstev v Sloveniji, kar pomeni, da imamo en del teh generacij že v predšolskem prostoru in tam do leta 2030 se nam bo to pomikalo v šolski prostor. To, kar sem prej začel, želim poudariti v bistvu današnji dogodek, mislim, podpis kolektivne pogodbe in pa dogovora v zvezi z urejanjem plač - govoril bom samo za sektor vzgoje in izobraževanja - pomeni en velik korak naprej. En bistven premik imamo na začetku kariere, ker podatki nam kažejo, da v preteklosti je mnogo diplomantov odšlo ven iz šolskega prostora oziroma se sploh ni vključilo v zaposlilo v šolskem prostoru. Potem, ko govorimo o učinkovitem ukvarjanju z učenci, pri katerih zaznavamo različne vzgojne odklone. Lahko povem, da imamo tukaj iz preteklega leta, torej v preteklem letu kar nekaj zelo konkretnih zadev, govorim predvsem o protokolu in aktiviranju vseh služb, ki se morajo oziroma se na sam protokol odzivajo. Govorimo o konceptu vzgojnega dela, ki je na nek način nastavljen v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja in ga bomo skozi predpise oziroma izvedbene predpise, ki jih bomo spreminjali v tem šolskem letu, za veljavnost 1. september 2025 tudi vgradili. Pa verjetno zagotovo ne bomo šli v nove dokumente, če govorimo o vzgojnem načrtu, o vzgojnem delovanju in tako naprej, ampak o umeščanju tega v dokumente, ki jih v šolskem prostoru imamo. Pa bi želel pri tem izpostaviti, recimo, letni delovni načrt, ker se mi zdijo pomembni vsi deležniki, tako starši, tako učitelji, kot tudi učenci. In letni delovni načrt je tisti akt, o katerem se govori vsako leto in ki se ga evalvira in sprejema vsako leto, tudi preko sveta staršev in preko upravljavskega organa, to je sveta zavodov.

V zvezi z vključevanjem tujcev. Velik del sem že pred kratkim pojasnjeval, ampak tukaj želim poudariti, da vključevanje tujcev v slovenske šole je neposredno povezano s trgom dela. Zaradi vedno večje potrebe po delovni sili se veča tudi število učencev priseljencev. Seveda se tukaj postavi vprašanje, na kakšen način in kako jih vključujemo. Mislim, da je bil prvi dober nastavek, ki ste ga sprejeli v Državnem zboru, Zakon o osnovni šoli, ki omogoča postopno vključevanje tujcev. Če zdaj govorimo o konkretnih aktivnostih, tečejo zelo konkretne aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem dodatne sile, če temu tako rečem, ali pa dodatnih zaposlenih na tistih šolah, kjer je veliko število tujcev. Ne govorim zdaj o učiteljih, ker učiteljev nimamo, imamo pa druge profile, ki se lahko učiteljem pridružijo. Govorim tudi o učenju slovenskega jezika izven učilnic in rednega pouka. Se strinjam z vami, da če ne razumeš, je nemogoče 20 ur na teden nekaj poslušati, kar ne razumeš. In temu je namenjeno tudi povečanje aktivnosti, povečana aktivnost pri učenju slovenskega jezika. Na drugi strani imamo pa številne predmete, pa tukaj omenjam vzgojne predmete, kjer se verjetno oziroma zagotovo lahko učenci priseljenci prej vključijo v pouk kot pa pri matematiki ali slovenščini in s tem omogočamo tudi vključevanje oziroma socializacijo in pa inkluzivni pristop slovenske šole. V Sloveniji imamo zelo velike razlike. Mi imamo šole, ki imajo v povprečju 37 procentov priseljencev, To pomeni, da imamo tudi oddelke, v katerih je več kot polovica oddelka priseljencev, na drugi strani imamo šole, ki nimajo nobenega priseljenca in zato je potrebno načrtovati ukrepe skupaj z lokalnim okoljem. Tukaj v to operacijo, ki jo omenjam in jo pripravljamo in komuniciramo bomo vključili tudi lokalne skupnosti, ravno zaradi reševanja čisto konkretnih problemov in izboljšanja tega. Šolskega prostora smo evidentirali vse razmisleke, ki jih imajo predstavniki združenj, in smo se z njimi na čisto konkretnih stvareh v tem času tudi sestali. Včeraj smo se sestali z dekani pedagoških fakultet, kjer ocenjujemo, da kadrovsko krizo rešujemo lahko samo s tem, da se neposredno povežemo s kadrovskimi fakultetami in na drugi strani s tem povežemo tudi šole. Zato imamo pripravljen ukrep, s katerim bomo prišli še v letošnjem letu ali pa na začetku naslednjega leta tudi v Državni zbor, kjer bi želeli iz kohezijskih sredstev podpreti tudi te čisto konkretne aktivnosti vključevanja študentov pred zaključkom študija. To pomeni, da ne bodo učili, ampak bodo sodelovali pri izvedbi posameznih dejavnosti, kjer bodo šole za to tudi zainteresirane in jih bomo na ta način vpeljali v drugo stran, videnje pedagoškega procesa. Zdaj ga vidijo tako, kot ga čutijo, potem ga bodo pa videli oziroma čutili, kako je, ko ga izvajajo. Ocenjujemo, da je smiselno, da se študentje vključijo v prvi fazi tisti študentje proti koncu študija, v prvi fazi v razširjen program, ker je tam tudi motiv učencev večji za delo v posameznih skupinah in bodo tudi lažje nabirali svoje prve pedagoške izkušnje za delo, potem v večjih heterogenih skupinah.

Kar zadeva ugled učiteljskega poklica, sam mislim, da ga administrativno ne moremo urediti. Prepričan sem, da ga ne moremo. Lahko pa na eni strani peljemo promocijo učiteljskega poklica. Promocije ne vidimo kot oglašanje učiteljskega poklica, ampak en del promocije sem omenil ravno s tem vključevanjem študentov, študentov in zgodnjim vključevanjem potencialnih učiteljev v sam proces. Drugo je usposabljanje, kjer so že vzpostavljeni mehanizmi na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in že tečejo za predvsem delo na vzgojnem področju, ne zgolj na disciplinarnem, za disciplinarno področje so učitelji, disciplinarna področja so učitelji zelo dobro usposobljeni, nimajo pa izkušenj za to s samim vzgojno izobraževalnim delom razen to, kar dobijo v študijskem procesu in zato se nam zdi ta del podpore zelo pomemben. Jaz sem že kar v nekaj pogovorih na različnih lokalnih okoljih prosil, da se dogovorijo Mi imamo možnosti, da za mlade učitelje v lokalnih okoljih zagotovimo. Stanovanja, neprofitna najemnina pri stanovanjih in že danes je v regulativi določeno tako, da se v točkovnem sistemu lahko posamezno okolje opredeli do tega, da imajo, bom rekel, pozitivno diskriminacijo pri dodeljevanju stanovanj tiste skupine, ki jih družba v največji meri potrebuje in tu potrebujemo sodelovanje, po moje, dogovarjanje in tudi aktivnosti znotraj šolskega prostora.

Eno je potem zagotovo na nivoju pomanjkanja učiteljev, tudi plačna politika in pa napredovanje, ukrep, ki smo ga na ministrstvu sprejeli, pa smo ga že tudi komunicirali, da smo en slab mesec nazaj povečali kvoto kadrovskih štipendij s 100 štipendij na 300 štipendij in povečali vrednost štipendije z 200 evrov na 300 evrov mesečno, ker imajo ti štipendisti tudi pogodbo z zavezo za vključevanje v šole, torej za zaposlitev v šolah. Če smo imeli preteklo leto 2 tisoč 46 prijav na takšen razpis, lahko povem, da je bilo letos 307 prijav. Razpis je zaključen. Deficit najbolj deficitarne poklice, področje matematike, kemije, fizike in tako dalje. In te štipendijske sheme kaže vzdrževati tudi v bodoče in na tak način na daljši rok zagotavljati tudi zadostno število samih kadrov.

Naslednja zadeva, ki se dotika kratkoročnih ukrepov. V Državnem zboru je bil marca sprejet Zakon o osnovni šoli, v katerem je bil postavljen uzakonjen razširjen program osnovne šole. Mi smo v preteklosti v analizah ugotavljali, da zaradi stare oblike razširjenega programa se zgodi, da učenci odidejo k uram pouka, govorimo o osnovni šoli, učitelj podaljšanega bivanja pa marsikdaj ostane tudi sam, ker gredo učenci k različnim oblikam dejavnosti. Koncept razširjenega programa to rešuje, hkrati pa tudi glede na zakonske, zakonska določila na drugačen način stimulira učitelje, na drugi strani pa omogoča učencem, da se vključujejo v tiste dejavnosti, za katere so motivirani oziroma tiste dejavnosti, ki so jim blizu in v tem delu v povezavi z rešitvami, ki jih bomo prinesli sem rekel do konca tega leta ali v prvem mesecu naslednjega leta. Da se lahko učitelj zaposli za 20 procentov več kot polni delovni čas pri svojem delodajalcu. Zdaj smo imeli tako, da se je lahko zaposlil pri drugem delodajalcu. In to je izpogajano tudi s sindikati in je dogovorjeno z aneksom h kolektivni pogodbi, potem omogočamo, da tisti učitelji, ki so pripravljeni in sposobni tudi nekaj več delati dobijo za to tudi konkretno oziroma pošteno plačilo, tako kot so vrednoteni deli v kolektivni pogodbi, so določeni tudi novi faktorji za povečan obseg dela in to je tisti ukrep, ki ga lahko, s katerim lahko pomanjkanje števila kadrov na posameznih področjih nadomeščamo z obstoječimi kadri, ker če jih nimamo, jih praktično ne moremo nikjer dobiti. Potem pa v nadaljevanju, v naslednjem letu sledijo podzakonski akti, o čemer smo že govorili, včeraj smo odprli široko debato, ker tu pa potrebujemo strokovni konsenz na področju vzgojnega ukrepanja. V kratkem imamo sklican tudi pogovor z Zvezo svetov staršev Slovenije, kjer želimo doseči konsenz, kako na eni strani postaviti oziroma zamejiti te vzgojne odklone oziroma kako postaviti vzgojno ukrepanje in na drugi strani postaviti tudi mehanizme večje odgovornosti staršev. Te in pa vzgojni načrt z vzgojnim delovanjem in pa ocenjevanje. Mi se zavedamo, da je treba na področju preverjanja in ocenjevanja doseči konsenz, zato bomo s spremembo pravilnikov prihajali tako, da bo, da bodo veljali z naslednjim šolskim letom.

Tisto, kar želim v tem uvodnem delu še izpostaviti, je prenova učnih načrtov v razširjenem programu, bom samo par besed povedal. Torej, želim poudariti, da je priprava učnih načrtov v takšnem obsegu, kot poteka sedaj. Nekateri učni načrti, zlasti v izbirnem delu, so stari malo več kot dve desetletji, od leta 2011 pa prenove učnih načrtov ni bilo. Vmes je bila opravljena temeljita analiza, kjer so detektirani tudi vsi ti problemi, ki so bili zdaj našteti in reševanje tega je nakazano v izhodiščih, ki jih je sprejel strokovni svet. Rad bi pa poudaril, da gre tukaj za proces, proces, v katerem sodeluje 900 ljudi. Če bi bilo 900 ljudi soglasnih vnaprej, potem bi bila ta reforma po mojem nevarna. In je normalno, da prihaja znotraj strokovnih skupin tudi do različnih strokovnih trenj. Veliko je povedanega o tem, da je to preveč ljudi angažiranih, ampak če se pogovarjamo o 216 dokumentih po vertikali v predmetniku oziroma če jih razdelimo na razrede, se pogovarjamo o 428 dokumentih. In v tem procesu vidim, zato tudi prejšnji četrtek nisem želel komentirati področja športne vzgoje, ga tudi zdaj ne bom. V tem procesu vidim odgovornost vseh deležnikov in to smo se dogovorili tudi na včerajšnjem sestanku z dekani pedagoških fakultet nisem prej opazil. Lepo pozdravljeni. Da se tega skupaj tudi zavedamo, 250 univerzitetnih profesorjev sodeluje pri pripravi teh učnih načrtov, pa 500 učiteljev, pa 166 svetovalcev iz Zavoda za šolstvo, za vse te dokumente, ki sem jih razložil, zato verjetno se vsi strinjamo, da je potrebno izredno velika strpnost, izredno velika tolerantnost pri dogovarjanju in uveljavljanju različnih pogledov na različne strokovne rešitve in da bedimo nad tem, da bomo celotno časovnico, ki je bila postavljena tudi lovili, to pomeni, da začnemo s sprejemanjem strokovnih dokumentov na tak način, da se implementirajo 1. septembra. 2026. Do takrat nas čaka pa še faza "navduševanja" učiteljev; ker ko gre za tako veliko spremembo, prosim, da vzamete "navduševanje" v navednicah, ker gre za tako veliko spremembo, ki jo je treba vpeljati v šolski sistem usposabljanja ravnateljev in učiteljev. In potem priprava vseh mehanizmov za spremljanje uvajanja učnih načrtov. Da ne bi to trajalo predolgo, bodo povedali kolegi, bo povedala kolegica iz Zavoda za šolstvo, ker če bi sukcesivno uvajali prenovljene učne načrte, bi to trajalo devet let. Pa če začnemo 2026, potem vemo, da šele v sredini naslednjega desetletja zaključimo. Je bilo na Zavodu za šolstvo znotraj kurikularnih skupin tudi dogovorjeno, da gremo z uvajanjem v prvem, četrtem in sedmem razredu, z izjemo tistih predmetov, ki se začnejo v šestem razredu, zato da ne bi dvakrat vstopali v ta cikel uvajanja.

S tem je povezano še eno veliko področje. To je področje učbenikov in učbeniške politike. Najbrž se vsi strinjamo, da je to področje ob prenovi učnih načrtov potrebno tudi urediti. Mi vemo, da se sprejemajo samo učbeniki. Jaz vam lahko povem, da imamo v šolskem prostoru po podatkih, ki smo jih uspeli zbrati, razmerje od ena proti šest do ena proti deset v škodo potrjenih, se pravi, en delež potrjenih gradiv učbenikov, na strokovnem svetu pa šest deležev drugih gradiv. In da je to odraz 17-letnega stanja v šolskem prostoru nazaj, sem izračunal, kdaj je bilo ukinjeno sprejemanje delovnih zvezkov na strokovnem svetu. In od takrat naprej gre za neko ekspanzijo delovnih zvezkov. Tega ne želimo in tudi ne moremo narediti na pamet, zato smo se dogovorili, da bodo predmetne kurikularne komisije pripravile predlog o potrebnosti posameznih učnih gradiv za posamezne predmete in to bo tudi temelj za nadaljnje sistematično urejanje učbeniške politike, vse ostalo je samo preračunavanje denarja in pa vlaganje v sklade, kjer se potem kolektivi odločajo oziroma šole odločajo, kaj kupujejo. Jaz sem v ponedeljek na posvetu ravnateljev tudi prosil vse ravnatelje, da so v spomladanskem času, torej januarja, februarja in marca, ko sprejemajo šole na svojih aktivih sklepe o izbiri učbeniških kompletov, da temu posvetijo posebno pozornost, da o tem prediskutirajo na učiteljskih zborih in se racionalno odločijo za primerne učbeniške komplete.

Sam ocenjujem, da so to zelo konkretni ukrepi, ki jih peljemo sukcesivno v šolskem prostoru. Ene sem naštel, ki nam bodo pomagali prebroditi kadrovsko krizo v naslednjem, pa še enem šolskem letu. Ostali ukrepi so pa na nekoliko daljši rok, ki nam bodo krepili kakovost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. In samo še en podatek bi pri tem povedal. Ko smo pregledali kako se med seboj prepletajo aktivnosti, ki jih trenutno peljemo, in ukrepi, ki so jih pripravili strokovnjaki v nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja, nacionalni program je do leta 2033, v tem trenutku zadevamo z aktivnostmi na predlaganih 80 ukrepov v samem nacionalnem programu. Zdaj, ne me držati za besedo, ampak mislim, da ima Nacionalni program predlaganih 302 ukrepa. Hvala lepa.