Hvala za besedo, predsednica odbora.

Lep pozdrav vsem gostom! Tudi število gostov se mi zdi pomembno za to, da danes spregovorimo o tem, kar se seveda zadnjih 14 dni ali pa še dlje, mogoče pa bolj intenzivno tudi zdaj pred 14 dnevi približno precej razpravlja, govori. Jaz moram reči, da smo to sejo sklicali tudi zato, tudi predvsem na podlagi izkušenj oziroma izkušenj kolegov učiteljev, staršev, ki si morda sami toliko pač ne ne želijo dovoliti kritizirati in spregovoriti o tem, kako je pravzaprav, kakšen boj pravzaprav, če govorimo v prenesenem pomenu, bijejo po šolah tako učenci, učitelji, vodstva šol, ravnatelji torej in seveda starši in navsezadnje tudi celotna družba. Jaz bom to predstavitev našega današnjega sklica začela z besedami učiteljice leta Jožice Frigelj, ki pravi takole: "Če bi imela še deset let do upokojitve, bi v teh dneh zagotovo dala odpoved, ker pa imam le še nekaj mesecev, bom zdržala. A vendar, v 42 letih in nekaj letih mojega dela še nikoli nismo bili tako na dnu, kot smo sedaj. Šolski sistem razpada, učiteljev ni, niti ni mladih, ki bi želeli biti učitelji, če pa se že kje kakšen najde, kdo mu nudi suport? Nihče. Vržemo ga v tok in naj splava ali utone." V bistvu so to besede, ki govorijo predvsem s plati učiteljev, ampak tukaj imamo še druge udeležence v tem procesu izobraževanja, ki so vključeni, ki se borijo s tem, s temi izzivi, ki so zdaj pa že tako poglobljeni, da mnogi res se sprašujejo o smislu. Pravzaprav tudi besede učiteljice gospe Jožice Frigelj, ki pravi: "Ne vem, kdaj se bomo osvestili, da je šolstvo pomembno, da je osnova za vse naprej, jutri, pojutrišnjem, ko bo prepozno." Prav zato današnji sklic tudi s tega vidika, da se tega resnično lotimo konkretno. Tukaj pa ste vsi tisti, in me veseli, da je tukaj z nami tudi minister, ki ste za to v tem trenutku odgovorni. Ne moremo več gledati stran, ne moremo samo zamahniti z roko oziroma odreagirati samo takrat, ko se zgodi nekaj hujšega; takrat, ko se zgodi nekaj hujšega, vemo, da smo pogrnili.

V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke že od vsega začetka mandata te Vlade pravzaprav opozarjamo na mnoge aktualne težave, ki zahtevajo sprotno reševanje v sosledju z vizijo našega vzgojno izobraževalnega sistema. In zavedati se moramo drugačne družbene situacije in izobraževalni sistem mora biti pripravljen in biti tako fleksibilen in tako močan, da bomo skupaj, torej šole, učitelji, starši in vsi odgovorni, ki sistem držijo pokonci oziroma ga postavljajo, zmogli torej reševati probleme, se odzivati na vse izzive, da ne bomo pri tem izgubljeni in nemočni, izgubljeni in nemočni pravzaprav je to odgovornost do naših otrok.

Zdaj, da samo predstavim, kako smo se pravzaprav v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke odzivali na vse konkretne in aktualne težave. Če začenjam pri tem, da smo aprila 2023 sklicali zahtevo za sklic nujne seje matičnega delovnega telesa na temo zaščite dobrega imena in ugleda učiteljskega poklica. In takrat ni bilo odziva, takrat je bilo kar nekaj posmeha pravzaprav, da imamo, da smo odlični, da to ni težava. Vemo tudi podatek, da se torej pri učiteljih, ko se zdaj zgodi pač to pomanjkanje po nekaj časa, ki je alarmantno, da se s tem sicer ukvarjajo, s to težavo ukvarjajo po celotni Evropski uniji. Ampak po pregledu nekih teh ukrepov, ki jih imajo v sosednjih državah, vidimo, da so se lotili konkretnih ukrepov, takojšnjih, kar se pač da, tudi zelo podobni, kot smo se jih že mi lotili oziroma ste se jih lotili, ampak tam so malo bolj uspešni, ker so tudi več vložili v to, torej, financ. Takrat smo tudi govorili o tem ugledu učiteljskega poklica in vam lahko povem, sem se pogovarjala z mnogimi učitelji, ker tudi sama jih dosti poznam, ker prihajam iz teh krogov. Da recimo po besedah učitelja z osnovne šole, ki vsakič pač s svojimi učenci malo spregovori o nadaljnji poti, kako se bodo odločali, je še pred tremi leti bila kakšna deklica, ki je rekla, jaz bom pa učiteljica - zdaj jih ni. In zakaj se ne odločajo? Zato, ker tako z mano ne bodo delali, kot delajo zdaj z vami naši sošolci. Kaj so, kaj je bilo takrat našteto? Leta 2023, torej aprila 2023, leto pa pol je nazaj, prenizke plače, pretirana administracija, prenormirano z zakonskimi in podzakonskimi akti, pomanjkljiva promocija učiteljskega poklica, ustreznost ali zastarelost učnih načrtov, ustreznost ali zastarelost pedagoških študijskih smeri, vloga staršev, razmerje med pravicami in dolžnostmi otrok, to so področja, ki bremenijo učitelje pri njihovem delu. Pa govorim o tem, govorim o tistih učiteljih, ki so, ki jim je mar, ki jim je mar. Potem smo maja 2024 pripravili tudi zahtevo za sklic nujne seje matičnega delovnega telesa na temo vključevanja otrok tujcev v slovenski šolski sistem. Pa naj zdaj ob tem, pa tudi kasneje v razpravi ne bi želela, da razpravljamo, kdo je za tujce in kdo ni, ker to ni tema in tudi sploh to ni vprašanje, gre za sam sistem vključevanja. In ni odgovorno na takšen način, kajti tudi po Evropi se je pokazalo, da takšen sistem vključevanja otrok v šolski sistem, kot ga imamo zdaj mi, ni bil uspešen. Težko si predstavljamo otroka, ki pride iz druge države, ki ne pozna jezika, da bo 56 šest ur na dan mirno poslušal. Jaz si sama sebe ne znam predstavljati niti v teh letih, da bi šla v Albanijo in poslušala 5 do 6 ur na dan v albanščini predavanja, o tem pa nič ne znam, ne vem. Torej, s takšnim načinom pravzaprav škodimo tako tistim, ki pridejo in ne poznajo jezika in se avtomatsko odzivajo tako, kot se mladi odzivajo. Vemo, kako torej gre - z uporom gre torej v nasprotno smer. S tem pa seveda imajo težave tudi otroci, ki znajo slovensko. In je kvalitetno, seveda, ker dober učitelj želi pač vse nekaj naučiti. In mi ne dajemo možnosti otrokom priseljencev, da izrazijo vse svoje, torej, da zmorejo in se najdejo in se poiščejo in poiščejo močna področja, da so uspešni, da razvijajo svoje sposobnosti in tudi kasneje. Hkrati pa tudi otrokom, ki so torej slovensko govoreči, ne ponujamo tako kvalitetnega pouka, kot ga imajo pravico imeti, pravico do kvalitetnega pouka imajo pa vsi, ki so v našem šolskem sistemu.

Vsi sklepi, ki smo jih predlagali, so bili seveda zavrnjeni. Potem smo prav tako junija 2024 pripravili zahtevo za sklic treh odborov na temo, torej Odbora za izobraževanje, znanost, mladino, delo in mislim dveh na temo medvrstniškega nasilja in varnosti ter romske problematike v slovenskih šolah podoben problem. Mi moramo ponujati torej kvalitetni šolski sistem za vse. Kako do tega priti pa smo očitno tukaj zgrešili. Takšen način očitno po besedah ljudi, ki so vključeni v šolski izobraževalni sistem, ki delajo v šolah, ki se ukvarjajo s tem, pač ni prav, to ni prava pot. Poglejte, maja 2024 so tudi predstavniki staršev, ravnateljev, učiteljev na skupni novinarski konferenci opozorili na alarmantno stanje v javnem šolskem sistemu. Predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič je izpostavila premalo denarja in zakonsko prenormiranost. Opozorili so na primanjkljaj učiteljev, poudarjanje ocen namesto znanja in splošno pomanjkanje vizije šolstva. Mi ves čas govorimo o tem, kako NPZ, pa tudi splošna matura oziroma in poklicna matura pač ne smeta biti usmerjevalec dela po šolah, ampak pa tudi ne učbeniki, ampak so to učni načrti in že leta, leta se govori o tem, kako je pravzaprav potrebno učne načrte spremeniti, narediti bolj fleksibilne, narediti sodobnejše. Se torej izogniti nekemu balastu, se izogniti tistim stvarem, ki v nekem določenem razvoju, stopnji razvoja otroka pač so prehitre in so potem seveda nesmiselne. Znanja ni, da pač to rešimo. Zdaj se tudi z učnimi načrti, kot vidimo, pri tej prenovi zapleta. V avgustu 2024, kot smo povedali, so številni ravnatelji so se ukvarjali ne le z obnovitvenimi deli na šolski infrastrukturi, temveč zlasti z iskanjem prepotrebnega kadra. Mediji so poročali, da manj kot mesec dni pred začetkom novega šolskega leta v Sloveniji primanjkuje približno 4000 učiteljev, pri čemer manjka predvsem učiteljev. Manjka predvsem učitelje naravoslovja, v srednjih šolah pa učiteljev strokovnih predmetov. Tukaj bi morda še samo dodala, da glede na izjave ministra prejšnji teden, očitno ni nekega enotnega sistema, koliko učiteljev manjka. Nekako je bilo rečeno, da je odvisno od tega, kako množimo, ampak če na neki šoli manjka učitelja za 7 ur slovenščine ali pa matematike, ga nimajo, ko ga nimajo, tudi če je samo 7 ur, ne moremo šteti ure, mislim, torej, ima šola potem problem in posledično s tem otroci in vsi skupaj. Torej, kako se pravzaprav tega lotiti, seveda pričakujemo tudi danes odgovore. Nacionalni program vzgoje in izobraževanja 2023-2030 še ni sprejet. Vemo, da je tam izstopila že kar dokaj hitro skoraj tretjina članov. Zdaj poslušamo tudi izstope skupine iz delovne skupine za šport. V primeru torej izdelave učnih načrtov, izstopajo učitelji praktiki, tisti, ki delajo v razredih, ne teoretiki. Izstopajo tisti, ki to izvajajo in očitno niso slišani. To smo poslušali že tudi takrat, ko se je uvajala devetletka, ko se je vse to uvajalo, ko učiteljev praktikov pač mogoče v manjši meri. Ne vem, zakaj je temu tako, da se pač v vseh teh desetletjih na področju šolstva tega ni upoštevalo. Zdaj pač bijemo plat zvona, verjetno tudi zaradi napačnih odločitev vseh tistih, ki so 30 let gradili šolski sistem, in vemo, kdo je to bil. Smo slišali zadnjič tudi na Tarči. Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije Mojca Mihelič je rekla: "Morda premalo kričimo, v kako zelo hudi stiski smo, vsako leto pač startamo in potem javnost kar nekako misli, da ni nič posebnega. Naši odločevalci morda tudi ne verjamejo, da je stvar res tako resna." In res je, ob koncu, proti koncu enega šolskega leta se že ukvarjajo s kadri za naslednje šolsko leto, tik pred zdajci so odpovedi. Ukvarjajo se s tem, dobesedno krpajo te ure, da dobijo učitelje, da v razredu pač nekdo, ki je, in potem gre karavana dalje. Potem je spet eno šolsko leto, nekako bomo že. Ampak zdaj pa resnično, glede na to, kaj poslušamo, kako pravzaprav hodijo, smo slišali, od vrat do vrat na zavode za zaposlovanje in iščejo učitelje, tiste, ki vsaj malo, ki so na zavodu, ki se malo, torej njihova izobrazba diši po neki stroki, ki bi lahko ga zaposlili v šoli. Jasno smo slišali zadnjič tudi besede ravnateljice, enega ravnatelja, da "ko bom dobil službo v gospodarstvu, grem tja." In je jasno, zakaj - zato, ker ne samo zaradi plače, jasno je, da tudi zaradi samega položaja, ki zdaj pač je v naših šolah.

Apeliramo torej na vas, pristojne, da je danes čas, da jasno in glasno poveste, katere ukrepe, konkretne ukrepe zagotoviti, optimizirati, torej jasne ukrepe, in na kakšen način jih boste zastavili, kdaj jih boste sprejeli in kako bodo učinki vidni. Tudi marsikatera evalvacija v našem šolskem sistemu ni takšna, je ni, ni jasno. In potem pač po vseh teh letih ugotavljamo, da določenih projektov, ki so se izvajali, ni jasno, ali so ti primeri primerni, da jih torej sistemiziramo ali da jih popolnoma ovržemo. Naš skupni cilj, in tukaj pa poudarjam besedo skupni, nismo zato danes tukaj, da se bomo politično obmetavali ne vem s čim, pa kdo je kriv, kdo ni. Zdaj je čas, da rešimo zadeve, da ministrstvo, predstavniki ministrstva in vsi poveste, ki ste danes tukaj kot strokovnjaki, od vas pričakujemo, pričakuje politika konkretne ukrepe, glede na to, da je spoštovani minister bil tudi dolgo časa na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo, ki nekako je inštitucija, ki je v tesni povezavi s postavitvijo šolskega sistema in z vsemi usmeritvami, ki jih seveda pričakujejo vsi v državi na tem področju. Pričakujem, gospod minister, da boste na tem delovnem mestu pa zdaj delovali drugače, bolj akcijsko. Se pravi, da se zavedate tega, v kakšnem času ste prišli na ministrstvo. Sicer ne verjamem, da to ni bilo jasno že prej, ampak mi želimo danes, da skozi razpravo pravzaprav dobimo odgovore na konkretnejše ukrepe oziroma pozivamo koalicijo. Zato je bil vabljen tudi predsednik Vlade, ki bo morda po svojih vedenjskih vzorcih v zadnjem času, morda pa čez pol leta zopet ogorčen, tako kot je zdaj nad omrežninami, ogorčen nad razpadom šolskega sistema. In potem bomo - kaj? Navsezadnje smo dolžni. Smo dolžni. V šolah se izobražujejo in učitelji izobražujejo bodoče zdravnike, obrtnike, peke, učitelje in vse, za vse poklice, ki smo danes mi tukaj. Zato na današnji seji odbora pravzaprav pozivamo koalicijo, da sledi svoji lastni koalicijski pogodbi, da se drži tega, kar je zapisala, da torej beseda tudi meso postane in da torej v realizaciji zaveze v koalicijskih pogodbah z ukrepi, ki bodo, ki jih danes pričakujemo pa s strani ministrstva, realizira svojo zavezo, kako zagotoviti ustrezen, strokovno izobražen kader in vzpostaviti učinkovit sistem vseživljenjskega strokovnega usposabljanja za učitelje, zagotoviti kakovosten učni proces, v katerem bo imel učitelj manj administrativnih obremenitev, nasloviti pomanjkanje kadra z ustreznimi veščinami in znanjem, ki zagotavljajo možnosti za posameznikov poklicni razvoj in upoštevajo prihodnji razvoj posamezne panoge, vključno s poznavanjem pravic zaposlenih v posamezni panogi. Da zaposlenim v vrtcih in šolah, kot ste zapisali, bomo zagotovili ustrezne pogoje za delo, borili se bomo proti trendom prekarizacije, birokratizacije in povečevanja delovnih obremenitev strokovnih delavcev in delavk v vrtcih in šolah. Na strani 49 v koalicijski pogodbi piše: "Zagotoviti pogoje za izboljšanje kakovosti poučevanja, predvsem pridobivanja pedagoških veščin in ustrezno vrednotenje pedagoškega dela." In sklep, ki pa ni v koalicijski pogodbi zapisan, pa dali smo dokaj, dokaj primeren čas, da se še pred začetkom naslednjega šolskega leta ali pa že tudi prej zgodi ta realizacija, da torej čez šest mesecev ustno poročate pristojnemu odboru glede konkretnih ukrepov za rešitev alarmantnega stanja v slovenskem šolskem sistemu. Toliko v samem začetku, z željo, da je današnja razprava konkretna, strokovna. Ne moremo si več zatiskati oči in uporabljati besed, ki zvenijo v prazno, ki so floskule, ki jih imajo ljudje že več kot dovolj. Hvala lepa.