Hvala za besedo, lep pozdrav vsem prisotnim v dvorani in tisti, ki nas spremljate! Ne zanikam oziroma na ministrstvu in Vladi ne zanikamo, da revščina ostaja družbeni, torej ne individualni, ampak družbeni problem. Naivno bi bilo tudi sklepati, da je revščina posledica delovanja ene konkretne vlade, ampak je logična posledica družbenega sistema, na katerega smo pristali in ga nihče v tej sobi niti ne postavlja pod vprašaj ravno zaradi stopenj revščine. Stopnje tveganja revščine so se v zadnjem času dvignile predvsem na račun dvigovanja povprečnih plač, ki pa so posledica predvsem pomanjkanje delovne sile in pozitivnega pritiska na trgu dela, da se plače dvigujejo. Torej, ravno zaradi teh stopenj revščine, ki jih zaznavamo, je delo našega ministrstva tako zelo pomembno. Če samo orišem, na katerih področjih naše ministrstvo poskuša omiliti družbene neenakosti, ki bi sicer obstajale v bistveno večji meri. 25 milijonov evrov na leto damo za socialno varstvene programe, ki so izjemnega pomena. Transferjih brezposelne osebe 130 milijonov letno, skupaj s prispevki 150, otroški dodatek 270 milijonov na leto, drugi družinski prejemki čez 70 milijonov letno, transfer za socialno ogrožene 330 milijonov letno, starševska nadomestila 365 milijonov letno, subvencioniranje prehrane denimo 18 milijonov, štipendije 5, 85 milijonov, rejnine šest milijonov, pokojnine realizacija za leto 23 šest milijard. Te številke ne govorim zato, da bi bil apologetičen, ampak zato, da pokažem, kako je delo našega ministrstva ključno za to, da je Slovenija tudi mednarodno gledano v vrhu, kar se tiče statistik revščine. Slovenija je na vrhu glede stopnje hude materialne in socialne izključenosti, ki je 2 % v Sloveniji povprečje EU je 6,8 odstotno v Sloveniji se težko preživlja 12 odstotkov vseh ljudi, v EU je ta stopnja 28 odstotna, na svetu 37 odstotna v EU, torej stopnja, o kateri govorimo danes in ki je bila izpostavljena, 12,7 odstotna v Sloveniji, v EU 16,2 odstotna. V letu 2023 pa imamo tudi najnižji delež socialno ogroženih otrok v Evropski uniji, kjer smo glede revščine otrok tudi v samem vrhu sveta. Pomemben podatek za današnjo razpravo je tudi, da če socialnih transferjev ne bi zagotavljali, bi bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji 20 odstotna, če ne bi upoštevali pokojnin, bi bil odstotek ljudi pod pragom tveganja revščine praktično 50 odstoten. Ta podatek pove, kakšno stanje revščine bi proizvedel prosti trg, če država ne bi aktivno redistribuirala vrednosti, ki jo ustvarimo. Naše ministrstvo ta denar s katero preprečuje, da bi bila stopnja tveganja revščine 50 odstotna, 20 odstotna pridobi iz davkov in prispevkov, ki jih nameni po tem najbolj ranljivim in edina ideja, ki jo desnica ima je, in vse desne vlade so imele do zdaj isto idejo, da je ravno zniževanje davkov rešitev, v resnici pa je zniževanje davkov in prispevkov pomeni siromašenje možnosti, da bi naša država in naše ministrstvo lahko te enakosti dejansko tudi naslavljala.

Stranka Levica, kateri tudi sam pripadam vse od vstopa v parlament naslavlja problem revščine. V enem kosu smo dvignili denarno socialno pomoč za 100 evrov, uredili smo brezplačna šolska kosila za revne otroke in navkljub nasprotovanjem desnice in kapitala, smo v zadnjih šestih letih dvignili minimalno plačo za praktično 50 odstotkov. Za ilustracijo, prej je minimalna plača v šestih letih zrasla iz 718 na 805 evrov, to je 12 odstotkov, od leta 2018 do danes pa je zrasla od 805 na 1254 evrov, kar je praktično 50 odstotkov. V letu 2023 smo na Ministrstvu za delo izvedli največji dvig neto minimalne plače v zadnjem desetletju, za 100 evrov neto. Temu ste na desnici nasprotovali, ker vas je bolj kot za revščino skrbelo za prijatelje v gospodarstvu. V tem letu smo izvedli tudi najvišjo, v prejšnjem letu smo izvedli tudi najvišjo uskladitev pokojnin po letu 92 8,8 odstotkov, kar znese šest milijonov letno. Pod črto je ta seja zaznamovana s politično hinavščin o, ker v revščini predava NSi, ki je ostro nasprotoval dvigom minimalne plače in ki na vsakem koraku kadar sem v tem Državnem zboru in se pogovarjamo bodisi o revščini, bodisi o marginaliziranih družbenih skupinah, govori o tem, da so socialni transferji previsoki in da jih je potrebno znižati. Na drugi strani pa sestrica sestrska stranka SDS, ki bo tudi danes verjetno kaj povedala o revščini, je ob predlogu proračuna letošnjega predlagala, da se za socialne transferje izdatki znižajo za 72 milijonov evrov oziroma za 22 odstotkov, da ne omenjamo zloglasnega Zujfa, ki je stanje na področju premagovanja revščine v Sloveniji pahnil deset let nazaj. Če bi davčna reforma, ki je bila danes že omenjena, obveljala bi ta davčna reforma v proračun Republike Slovenije zvrtala 800 milijonsko evrov luknjo in to ni bila, ni bilo prvič, ko je bila predlagana davčna reforma s katero bi proračun izgubil zelo pomembna sredstva za naslavljanje revščine. SDS je v letih 2005 do 2007 izvedla davčno reformo, s katero so proračuni od leta 2007 naprej izgubili približno milijardo evrov na leto.

Če sklenem, na Ministrstvu za delo si bomo še naprej prizadevali in zagovarjali progresivne socialne politike in se zavedali, da brez aktivne vloge države in progresivne davčne politike ne moremo pričakovati napredka na področju premagovanja revščine. Hvala.