Hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljam vse predstavnike ministrstev in tudi predstavnike humanitarnih organizacij ter seveda vse ostale poslanke in poslance in ostale navzoče na tej seji! Ob mednarodnem dnevu revščine, ki ga obeležujemo 17. oktobra, so vse humanitarne organizacije opozorile, da se k njim po pomoč obrača vedno več zaposlenih. Ko sem to spremljal v medijih, enostavno tega nisem mogel verjeti, da je to sploh možno, da nekdo, ki dela ki je zaposlen, ne more priti skozi en mesec. In to je alarmantno, kar se dogaja. Dejstvo pa je, da število teh zaposlenih ljudi narašča. In tudi zato smo se med drugim v Novi Sloveniji odločili, da skličemo to nujno sejo Odbora za delo.

Po podatkih Statističnega urada je pri nas v letu 2023 prag revščine za enočlansko gospodinjstvo znašal 903 evre na mesec. Z dohodki, nižjimi od praga revščine, je v letu 2023 živelo 264 tisoč naših državljanov oziroma 12,7 odstotka, 41 tisoč pa je bilo resno materialno in socialno ogroženih. Stopnja tveganja revščine je za en odstotek višja, kot je bila leta 2021, ko je število oseb z dohodki pod pragom tveganja revščine bilo 243 tisoč. Se pravi, v zadnjih dveh letih, kolikor imamo podatke, se je število teh oseb povečalo za 21 tisoč. Kot so navedli v Delu, dne 17. oktobra, v Zvezi Anite Ogulin pri svojem delovanju in na terenu opažajo, da se na njih obrača vedno več zaposlenih staršev, ki, čeprav delajo, ne pridejo čez mesec. Pred epidemijo so bile v njihovih programih večinoma nefunkcionalne družine, za katere se pripravlja različne delavnice, kako voditi gospodinjstvo. Zdaj pa je vse več zaposlenih in funkcionalnih staršev, ki skrbijo in se trudijo skrbeti za družino, vendar s svojimi dohodki tega ne zmorejo. Primerjava praga tveganja revščine z višino minimalne plače nam pokaže, da je v letu 2024 izplačilo minimalne plače za posameznika brez vzdrževanih družinskih članov in delovne dobe, da je bil ta znesek 902 evra neto mesečno, kar pomeni, da je nižje od praga tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine predstavlja odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih z ekvivalentnim neto razpoložljivim dohodkom nižjim od praga tveganja revščine. Prag tveganja revščine pa se izračuna kot 60-procentno ekvivalentnega neto razpoložljivega dohodka vseh gospodinjstev. To pomeni, da statistični urad meri relativno revščino prebivalcev v primerjavi z drugimi. Relativno revni so torej tisti, ki zaradi nizkega dohodka ne morejo si privoščiti načina življenja, kot ga ima nek drug običajen slovenski državljan v družbi. V Sloveniji se je povprečna mesečna plača od leta 2021 do leta 2023 zvišala za 13,7 odstotka, vendar je prag tveganja revščine rasel hitreje, in sicer je porast v navedenem istem obdobju znašala 17,1 odstotka za enočlansko, dvočlansko in štiričlansko gospodinjstvo z dvema odraslima. Osebama in dvema otrokoma. Ob pregledu stopnje tveganja revščine v zadnjih petih letih lahko torej ugotovimo, da je bila od leta 2019 do leta 2023 ta najvišja. Ravno v letu 2023 tudi število ljudi, ki so pod pragom tveganja revščine, je v letu, ki je bilo v letu 2023, v opazovanem obdobju najvišje, in sicer, kot sem že prej rekel, 264000. Zaskrbljujoče je torej tudi to, da ta trend, to število teh ljudi tudi narašča. Kot so poročali v Delu 17. 10. 2024, so posebno ranljiva gospodinjstva, katerih odrasli člani niso delovno aktivni, enočlanska, enostarševska gospodinjstva, nižje izobraženi s končano največ osnovno šolo in pa najemniki stanovanj. Nekatere socialno izključene skupine iz statistik povsem izpadejo, na primer brezdomci, osebe s težavami v duševnem zdravju in pa ljudje, ki se jim nakopičijo različne težave, od kroničnih bolezni do izgube zaposlitve in pa tudi izguba stanovanja. Težavni so tudi položaji tistih, ki so v preteklosti na primer najeli posojilo za obnovo stanovanja, nato pa so izgubili zaposlitev ali zboleli ljudje s kompleksnejšimi težavami tudi ugodno zunanje okoliščine ne dosežejo. V raziskavi vpliva interakcija dohodnine, socialnih prispevkov in socialnih transferjev na razpoložljivi dohodek in prilagojeni razpoložljivi dohodek družin in samskih oseb ter na njihovo blaginjo. Veljavno ureditev v letu, dva 1023 je službe je služba za analize in razvoj na ministrstvu za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti. Med drugim ugotavljala, katere skupine ljudi najbolj tvegajo revščino. Ugotovili so, da je prilagojen razpoložljivi dohodek nižji od praga tveganja revščine pri parih brez otrok, kjer je en partner brezposeln, drugi partner pa prejema do 100 procentov povprečne plače; pari v družinah z dijakom in študentom, v kateri je en partner brezposeln, drugi pa prejema 110 procentov povprečne plače; v družinah z dijakom in študentom, v katerih en partner prejema minimalno plačo, drugi pa do 50 odstotkov povprečne plače; samskih osebah, ki prejemajo dohodke do višine okrog minimalne plače, poleg tega pri samskih osebah z dvema otrokoma, kjer je drugi otrok študent do 90 procentov povprečne plače, prilagojeni razpoložljivi dohodek bistveno ne presega praga tveganja revščine. Omenjena raziskava je razkrila tudi zaskrbljujoče podatke o deležu izgubljenega dohodka ob zaposlitvi oziroma ob tako imenovani pasti brezposelnosti. Pri tem kazalniku se meri delež zaslužka, ki se izgubi zaradi višjih davkov in nižjih socialnih transferjev, ko se brezposelna oseba zaposli za polni delovni čas. Pri vseh opazovanih tipih družinah in pri samskih osebah se je pokazalo, da je največja izguba bruto dohodka ob zaposlitvi minimalne plače. Do 110 procentov povprečne plače v tem razponu plače se ob zaposlitvi v povprečju izgubi 80 procentov bruto zaslužka družine, kar pomeni, da ob zaposlitvi družina pridobi le okrog 20 procentov zaslužka, se pravi, če delata, dobijo 20 procentov zaslužka. Med opazovanimi družinami največ največji del zaslužka izgubijo družine z dvema otrokoma, in sicer kar 86 odstotkov. To pomeni, da je spodbuda za prenehanje in brezposelnost iz brezposelnosti v zaposlenost s finančnega vidika zelo nizka in ni stimulativna. Na blaginjo širšega kroga prebivalstva močno vpliva stanovanjska problematika ter nedostopnost zdravstvenih in socialno varstvenih storitev. Zadnja dva dejavnika priznavata zlasti starejše, saj je med starejšimi ženskami, ki živijo same, stopnja tveganja revščine že dolgo pod povprečjem, kazalnik pa se slabša tudi med starejšimi moškimi. Podhranjen najemni trg stanovanj je eden izmed največjih izzivov s katerimi se spopadajo posamezniki in družine. Če bi se stanovanjska situacija upoštevala pri kazalnikih blaginje, bi bile slovenske statistike verjetno precej slabše. Tudi minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je v lanskem letu za sobotno prilogo dejal, da je lahko ob enakih plačah tudi do 1000 evrov razlike v razpoložljivem dohodku družine. Če ta živi v nepremičnini ali pa mora plačevati visok kredit oziroma najemnino. Ob spremljanju delovanja aktualne Vlade lahko vidimo, da je ta precej usmerjena v zniževanje razpoložljivega dohodka kakor v njegovo zviševanje. Aktualna vlada na eni strani z razveljavljanjem, razveljavitvijo davčnih olajšav, ki so bile sprejete v času prejšnje Vlade in na drugi strani z uveljavljanjem novih davkov oziroma javnih dajatev negativno vpliva na razpoložljiv dohodek državljanov. Tako je, recimo, samo primer v razveljavitev Zakona o dohodnini, sprejetega v času prejšnje vlade, povzročila, da je nekdo s povprečno plačo v letu 2024, zaradi ukrepa te vlade, prejme na letni ravni 664 evrov manj, kot bi sicer, če bi naš zakon iz časa prejšnje vlade, Zakon o dohodnini obveljal, tudi minimalna plača oziroma razpoložljiv dohodek iz nje bi bil višji, če bi zakon o dohodnini obstal, in sicer bi državljan, ki je zaposlen na minimalni plači na letni ravni prejel 336 evrov več. Poleg tega vsega pa aktualna Vlada uvaja nove prispevke in s tem tudi nove obremenitve dohodkov naših državljanov. Z letošnjim letom je na primer uvedla obvezen zdravstveni prispevek namesto prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja v višini 35 evrov na osebo, kar je še kar, še za dodatnih 420 evrov na leto zniža neto dohodek naših državljanov. V prihodnjem letu nas čaka državljane nove obremenitve. Že s 1. januarjem 2025 se bo dvignil mesečni RTV prispevek iz sedanjih 2, 75 na 14,02 evra lahko nekdo tamle zmiguje z glavo oziroma glasno komentira, pa vendar bi povedal, 1 evro tam, 1 evro tukaj, 1 evro spet tam, 35 evrov tam, 50 tam, 70 tam, in na koncu se tu nabere zajeten kup denarja. 1. marca se bo tako prvič uskladil obvezni zdravstveni prispevek, in sicer z rastjo povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji v preteklem letu, kar pomeni, da bomo zanj plačevali še več kot v letošnjem letu, čeprav se dostopnost recimo do zdravstvenih storitev zaradi tega ni nič izboljšala, kvečjemu se pod to Vlado samo čakalne vrste še podaljšujejo. S 1. julijem 2025 pa se bo začel pobirati tudi nov prispevek za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka za delavce, 1 odstotek za delodajalce, 1 odstotek za upokojence, za samostojne podjetnike in pa za kmete pa v višini 2 odstotkov. V nasprotju s tem je prejšnja Vlada skrbela za zviševanje razpoložljivega dohodka zaposlenih in če bi danes še vedno veljal Zakon o dohodnini, kot ga je sprejela prejšnja Vlada, bi zaposleni, zdaj pa v letu 2025 bi zaposleni z minimalno plačo prejel 640 evrov na letni ravni več kot bo prejel sedaj, medtem ko bi pa zaposlen s povprečno plačo v žepu imel dobrih oziroma dodatnih tisoč evrov več. Žal, še enkrat poudarjam, je aktualna oblast, aktualna Vlada, to zvišanje splošne davčne zakonodaje, sprejete pod prejšnjo Vlado, takoj, ko je prišla na oblast, tudi razveljavila. Paket davčne zakonodaje aktualne Vlade ne vsebuje nobene resne razbremenitve dela oziroma plač, kljub jasnim zagotovilom predsednika Vlade o nasprotnem. Menimo, da bi morala Vlada davčno zakonodajo dopolniti na način, da bo obremenitev plač, dela nižja, da bodo imeli zaposleni od svojega zaslužka in da bo razlika med razpoložljivim dohodkom zaposlenih in brezposelnih bolj spodbuda za prehajanje iz brezposelnosti v brezposelnost. Danes smo priče ravno nasprotnemu: nekdo, ki dela, bi moral od svojega dela dostojno živeti, poleg tega pa bi za bolj realno stanje razpoložljivega dohodka morali od dohodka upravičenca oziroma družine, ki vplivajo na določitev socialnih transferjev odšteti še najemnino oziroma obrok kredita za nepremičnino, v kateri družina ali posameznik živi. Saj tega denarja nima na, bom rekel, na računu, ampak je ta denar namenjen za najemnino ali pa za kredit obroka. Glede na stanje na nepremičninskem trgu stroški bivanja močno znižujejo dejanski razpoložljiv dohodek, vendar se to ne upošteva pri določitvi subvencije vrtca, otroških dodatkov in drugih socialnih transferjev. Politika te vlade ljudem prinaša vedno višje davke in s tem znižuje njihov razpoložljiv dohodek. Ljudem bo v žepu ostalo vedno manj, delo se bo vedno manj splačalo, vedno več bo revnih. In to je povsem napačna in zgrešena pot. In ob nadaljevanju politike aktualne Vlade lahko v prihodnosti žal pričakujemo, da bo razpoložljiv dohodek še nižji, vedno več ljudi pa bo pod pragom revščine.

In ravno zato smo v novi Sloveniji sklicali dandanašnjo nujno sejo in predlagali tudi naslednje sklepe. Predlagali smo tri sklepe: Odbor za delo, družino in socialne zadeve in invalide se je seznanil z naraščajočo stopnjo tveganja revščine in povečanjem števila ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine. Drugi sklep: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Vladi, da začne z uvajanjem ukrepov, ki bodo zvišali razpoložljiv dohodek vseh zaposlenih, z znižanjem obremenitev plač, obenem pa tudi z upoštevanjem najemnine oziroma kredita za nepremičnino v kateri posameznik živi v dohodek za izračun socialnih transferjev. In pa še tretji sklep: Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide predlaga Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in enake možnosti, da vzpostavi mehanizme, s pomočjo katerih se bodo v ukrepe socialne politike lažje vključevali tudi ljudje iz socialno izključenih skupin, ki niso vključeni v noben program in jih statistike o revščini sploh ne zaznajo.

Toliko zaenkrat z moje strani, pa bom se še v nadaljevanju oglasil. Hvala.