Hvala za besedo. Lepo pozdravljeni.

Zakonodajno-pravna služba je pripravila mnenje o Predlogu za začasno zadržanje posameznih izpodbijanih določb zakona o zaščiti živali in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali. Uvodoma je v tem mnenju izpostavljeno, da je vprašljiv pravni interes pobudnikov, ki so gojitelji tako imenovanih eksotičnih živali. Pravni interes je namreč procesna predpostavka, ki v primeru začetka postopka na podlagi pobude pomeni pogoj za dopustnost vsebinskega odločanja o ustavnosti izpodbijanega zakona. Po ustaljeni praksi ustavnega sodišča mora pobudnik izkazati, da izpodbijani predpis neposredno in konkretno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma pravni položaj in da bi ugoditev njegovemu predlogu privedla do spremembe njegovega pravnega položaja. V mnenju Državni zbor ugotavlja, da je zakonodajalec v izpodbijanih določbah zakonsko ureditev že vnaprej predvidel tako, da je ureditev določenih vprašanj izrecno prepustil v urejanje izvršilni veji oblasti. Za dejanski začetek uporabe in s tem začetek izvrševanja izpodbijane ureditve je tako ključnega pomena določitev seznamov dovoljenih in prepovedanih vrst živali. Ker ta seznama ne obstajata seveda, potem ureditev ne more imeti pravnega učinka in že zaradi tega izpodbijane določbe ne morejo neposredno in konkretno učinkovati na pravni položaj pobudnikov. Navedbe pobudnikov temeljijo zgolj na domnevi, da bodo živali, ki jih gojijo, umeščene na seznam prepovedanih vrst živali, kot tudi na domnevi, da jim dovoljenja po letu 2026 ne bodo podaljšana, čeprav imajo veljavna dovoljenja za gojitev najmanj do leta 2028, kar izhaja iz pobude, pridobili pa so jih po predvidenem začetku uporabe izpodbijanih določb, ko jih skladno z izpodbijano ureditvijo naj ne bi mogli pridobiti, če bi bila njihova žival umeščena na seznam prepovedanih vrst živali? Torej, zgolj predpostavke o tem, da bo imela izpodbijana zakonska ureditev neposreden pravni učinek na njihov pravni položaj, ne zadoščajo za izkazovanje pravnega interesa. Ugoditev predlogu tudi zato ne bo privedla do spremembe pravnega položaja pobudnikov. Okoliščine, ki bi lahko pomenile podlago za drugačen zaključek, niso navedene.

Nadalje je v mnenju, tako kot je to ustaljeno, poudarjeno, da gre pri predlogu za začasno zadržanje za tehtanje med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje morebiti protiustavnega zakona na eni strani in na drugi strani med škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če bi se izpodbijane zakonske določbe zaradi zadržanja ne izvrševale, potem pa bi se izkazalo, da niso bile v neskladju z ustavo. Glede na to, da gre za tovrstno tehtanje, se argumenti o domnevni protiustavnosti izpodbijanih določb ne upoštevajo. Kot je v mnenju izpostavljeno in tudi danes že navedeno, se izpodbijana ureditev ne izvršuje, zato na njeni podlagi ne nastajajo nobene posledice, niti najmanj škodljive. Nastanek kakršnihkoli posledic bi bil torej možen šele potem, ko bi bila določena s seznama dovoljenih in prepovedanih vrst živali.

Zdaj glede na pretek glavnine rokov za prehod na novo ureditev. Ni za pričakovati, da bi bila seznama določena na podlagi izpodbijane ureditve, torej najustreznejša pot, da se materija uredi bi bila novela, če pa bi s seznama vendarle bila določena pa lahko Ustavno sodišče Predlog za začasno zadržanje izvrševanja kadarkoli ponovno presoja. Državni zbor tako Ustavnemu sodišču primarno predlaga, da pobudo zavrže, podrejeno pa, da predlog za začasno zadržanje zavrne. Hvala.