Spoštovani, lepo pozdravljeni. Hvala lepa za besedo.

Pred vami je Predlog zaključnega računa Proračuna Republike Slovenije za leto 2023, ki ga je Vlada skupaj z dokončnim poročilom Računskega sodišča predložila Državnemu zboru v sprejem. Zdaj glede na to, da gre počasi h koncu že izvrševanje proračuna za leto 2024 in da imate v Državnem zboru v obravnavi predloga proračunov za leti 2025 in 2026, je v bistvu govoriti o proračunu 2023, kot bi govorili o lanskem snegu, če tako rečem, ampak dejstvo je, da je zaključni račun predhodnega leta, da je vedno sestavni del te velike proračunske dokumentacije. Jaz bom čisto na kratko vam predstavila ta zaključni račun. Vsebuje opredelitev makroekonomskih izhodišč, potem poročilo o realizaciji prejemkov in izdatkov državnega proračuna o proračunskem saldu in zadolževanju proračuna in pa seveda obrazložitve pomembnejših odstopanj med sprejetim in realiziranim proračunom. Poleg obrazložitev splošnega in posebnega dela, kot ste tudi omenili, predsedujoči, zajema še obrazložitve izvajanje načrta razvojnih programov, podatke iz bilanc stanja in obrazložitve poročila o upravljanju denarnih sredstev enotnega zakladniškega računa. Dodane so tudi potem priloge, še letna poročila javnih skladov, javnih agencij in pa poročilo o dolgu. Torej vsa pojasnila so podana s primerjavo na drugi rebalans proračuna za leto 2023, to je bil namreč zadnji sprejeti proračun.

Če se malo vrnemo res v lansko leto, leto 2023 sta zaznamovala dva rebalansa. Se pravi, poleg sprejetega proračuna, ki ga je sprejel Državni zbor novembra 2022, je bil spomladi pripravljen prvi rebalans, predvsem zaradi novih ministrstev, in pa poleti po poplavah je bil že v avgustu, je vlada sprejela drugi rebalans prav zaradi poplav. Drugače, če pogledamo veliko sliko, vsebinsko so ta proračun, se pravi za leto 2023, zaznamovali še vedno poleg teh rednih seveda vsebin torej energetski ukrepi, se pravi ukrepi za blaženje energetske krize, potem zaključek večletnega finančnega okvira 2014-2020. Namreč, december 2023 je bil zadnji rok za izplačila iz prejšnje perspektive, tako da v bistvu je prišlo do povečane porabe sredstev iz tega naslova. Prav v zadnjem tednu smo dobili iz Bruslja zaradi uspešno opravljenih mejnikov in ciljev iz drugega obroka načrta za okrevanje in odpornost pol milijarde evrov. In pa seveda zaznamovale so ga tudi poplave. Do konca leta je bilo namreč iz državnega proračuna za protipoplavne ukrepe oziroma to sem narobe rekla, torej za interventne ukrepe pa za ono prvo sanacijo, že izplačanih 588 milijonov evrov. In če pogledamo to v bistvu vse skupaj, te elemente, ki sem jih omenila, je zaznamovalo leto 2023 na ravni odhodkovne strani državnega proračuna rekordno leto z vidika investicij. Še nikoli do zdaj ni namreč državni proračun realiziral 2 milijardi 200 investicijskih odhodkov in investicijskih transferov. Zdaj, prav v konkretne številke bi se res spuščala minimalno, ampak vseeno. Torej, na prihodkovni strani smo zbrali 13 milijard evrov, kar predstavlja 99,1 odstotka od načrtovanih prihodkov. Kot veste, se vedno rada pohvalim, da prihodke znamo načrtovati, in tudi v letu 2023 torej številke govorijo o tem, da to drži.

Od 13 milijard prihodkov smo zbrali 10,9 milijarde davčnih prihodkov, 729 milijonov nedavčnih prihodkov, 226 milijonov kapitalskih prihodkov in milijardo 88 milijonov iz sredstev EU. Na odhodkovni strani je bilo realiziranih 15,3 milijarde odhodkov, to je procentualno nekoliko manj, 94,2 odstotka načrtovanih odhodkov. Zakaj? Ko se je pripravljal proračun za leto 2023, je bila velika negotovost, kaj se bo zgodilo na ravni energetike, kakšni bodo ustrezni energetski ukrepi za blaženje te krize. In zato je bila sprejeta rezerva za te namene, ki pa se potem v času izvrševanja proračuna ni realizirala v celoti. Zato je v bistvu od načrtovanega primanjkljaja 3 milijarde 200 je bil primanjkljaj na koncu znašal 2,3 milijarde evrov oziroma, če govorimo o odstotkih, 74 procentov načrtovanega, in državni proračun je, če to merimo v odstotku BDP, izkazal primanjkljaj v višini 3,7 odstotkov BDP. Dolg državnega proračuna na 31. 12. 2023 je znašal 39,8 milijard evrov oziroma 63 odstotkov bruto domačega proizvoda in se je v celotnem letu se je povišal za milijardo in 982 milijonov evrov. V letu 2023 je Slovenija ostala neto prejemnica sredstev. Se pravi, če pogledamo razmerje do proračuna EU, vplačali smo 672 milijonov evrov v proračun EU in prihodkov iz EU smo dobili milijardo 100, se pravi, kot rečeno, neto prejemnica.

Zdaj, če bi res pogledali mogoče kje so bila največja odstopanja realizacije od plana. Na prihodkovni strani smo dobili v bistvu je zelo težko načrtovati druge nedavčne prihodke, zato ker tam noter je res vse živo, vse drugo in je lahko karkoli, tako da načrtovanih je bilo 141 milijonov, prejeli smo jih 173 milijonov in tukaj gre za v bistvu transakcije zakladnice, ki izdajajo obveznice in potem tiste v bistvu obresti, ki jih dobimo iz tega naslova natečene, gredo med te druge nedavčne prihodke in pa na odstopanje tukaj od napovedi je vplivalo 22 milijonsko vračilo državne subvencije podjetjem Magna Steyer, deoo. Potem na strani kapitalskih odhodkov to so kapitalski prihodki, je bila načrtovana prodaja stvarnega premoženja v višini 198 milijonov evrov, dejansko je bilo prodanih za 226 milijonov osnovnih sredstev ter zemljišč in drugih neopredmetenih sredstev. Nenačrtovan priliv je bil od prodaje kmetijskih zemljišč in gozdov, nekih dodatnih 24 milijonov evrov. In pa prejeta sredstva iz proračuna EU za izvajanje centraliziranih in drugih programov načrtovana v višini 89 milijonov evrov, dejanski priliv 150 milijonov. Tukaj nam je pa v bistvu glavnino razlike predstavljal solidarnostni sklad. Namreč po poplavah smo že v preteklem letu dobili 100 milijonov za poplave iz avgusta.

Prav tako je bilo, torej B bilanca. Načrtovanih je bilo 12 milijonov vračil posojil, realizacija pa je bila potem 381 milijonov evrov in znaten del te realizacije so bila vračila Holdinga Slovenskih elektrarn iz naslova naknadno vplačanega kapitala, in to je tisti, da rečem, sporni del tega smo po mnenju Računskega sodišča knjižili na napačen konto in smo zato na ta splošni del proračuna dobili mnenje s pridržkom na odhodkovni strani, je pa v bistvu največja, je bilo pa to odstopanje poleg EU sredstev, če gledamo ekonomske namene, tudi za transfere nepridobitnim organizacijam in ustanovam, kjer je bilo načrtovanih 133, izplačanih pa 158 milijonov evrov.

Torej, kot sem že omenila, Računsko sodišče vedno da mnenje na predlog zaključnega računa posebej da mnenje na splošni del, se pravi na pravilnost, da rečem knjižb posameznih prihodkov in odhodkov in pa posebej na del izvrševanja proračuna. Na splošni del smo iz omenjenega razloga dobili mnenje s pridržkom. Se pravi, prejemki v računu finančnih terjatev in naložb so bili izkazani na napačni podskupini kontov, skupina kontov je bila pravilna. Šlo je za to vračilo naknadno vplačanega kapitala, in ker je šlo za zneskovno velik del, smo za to dobili mnenje s pridržkom. Torej omenila bi, da je Vlada glede na ugotovitve v revizijskem poročilu že izvedla tudi nekatere ukrepe. Tukaj bi posebej poudarila tudi tega, kar je bilo tudi problematizirano, namreč to poročilo Računskega sodišča je bilo precej spolitizirano in jaz se v to zdaj ne bom spuščala. Bi pa mogoče omenila res to, kar sem takrat zaznala na enem od odborov, da poslanci niso bili prepričani, če je sploh ustanovljen bil sklad za obnovo Slovenije. Po mnenju Računskega sodišča bi moral biti ustanovljen že v preteklem letu. Ker je bil pa zakon, ki je opredeljeval namenske vire tega sklada, je bil sprejet v Državnem zboru šele konec decembra in ker je lahko sklad ustanovljen šele po tem, ko te namenske vire prepozna tudi Zakon o izvrševanju proračunov je bilo fizično nemogoče, je bilo izvedbeno nemogoče ta sklad odpreti v lanskem letu. Zato je Vlada takoj januarja sprejela Zakon o izvrševanju proračunov, v katerem je prepoznala te namenske odhodke, pardon, namenske prihodke in je bil potem januarja letos ta sklad tudi odprt, ustanovljen. In tista lanska torej, lani zbrana sredstva, namenska, prenesena vanj. Ta sklad je torej, odprt in ga objavljamo na spletni strani Ministrstva za finance, lahko spremljate, kakšno je stanje. Zdaj sem preverila, preden sem prišla sem, v tem skladu za obnovo Slovenije je trenutno stanje 224 milijonov evrov.

Potem druga pomembna stvar je, da smo upoštevali seveda priporočilo Računskega sodišča in dopolnili pravilnik o enotnem kontnem načrtu in ustrezno opredelili torej vsebino za evidentiranje vračil sredstev naknadno vplačanega kapitala. Tako da teh dodatnih 150 milijonov naknadno vplačanega kapitala, ki je bilo vrnjeno v letošnjem letu, je izkazano, zdaj računamo na pravilnem kontu v letošnjem letu.

Tako da jaz verjamem, da ostale ugotovitve Računskega sodišča dobro poznate. Kot rečeno je sestavni del zaključnega računa, ker to gre v bistvu zdaj za širši pogled javnih financ, so tudi letna poročila posrednih proračunskih uporabnikov, in sicer agencij, skladov, zavoda za zaposlovanje, ZPIZ in ZZZS. Gre za 27 letnih poročil. Pa samo za občutek, ker javne finance niso samo državni proračun, ampak tudi te druge enote, 8 javnih skladov je lani zabeležilo, samo za občutek, 209 milijonov prilivov, izdatki so bili 185 milijonov, se pravi, skladi so zabeležili 23 milijonov in pol presežka. Negativno je posloval Stanovanjski sklad in Sklad za kulturne dejavnosti z minimalnim primanjkljajem, medtem ko so ostali javni skladi zabeležili presežek, največ Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad, pa javni sklad NEK. Potem imamo tukaj tudi torej 16 javnih agencij. Izdatki javnih agencij so lani po denarnem toku so znašali približno sto milijonov, prilivi 105 milijonov, tako da minimalen presežek po denarnem toku so dosegli. Potem, Zavod za zaposlovanje je približno uravnotežen, ZPIZ je tudi uravnotežen, to poznate, 7 milijard 100 je velika bilanca oziroma prihodki in odhodki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in pa Zavod za zdravstveno zavarovanje je pa torej zabeležil 4 milijarde 320 prilivov in pa 4 milijarde 394 izdatkov, se pravi je posloval z izgubo v višini 76 milijonov evrov. Skupaj teh 27 institucionalnih enot je ustvarilo v preteklem letu 46 milijonov primanjkljaja. To je ta primanjkljaj, ki se potem pod črto sešteva v saldo sektorja država.

Poleg teh poročil je pa v bistvu sestavni del tudi, kot rečeno, poročilo o stanju in gibanju davčnega dolga. Bi še tega čisto na kratko predstavila. V letu 2023 je FURS pobral 22 milijard in pol prihodkov, to je za vse štiri blagajne javnega financiranja, to je za 7 odstotkov več kot leto poprej oziroma milijardo in pol. Trend zviševanja prihodkov se nadaljuje od ustanovitve FURS v letu 2014, z izjemo seveda covidnega leta, medtem ko je pa davčni dolg lani je za vse štiri blagajne znašal 842 milijonov evrov. Lani se je znižal za 55 milijonov evrov oziroma za 6 odstotkov in tudi trend zniževanja davčnega dolga se nadaljuje od ustanovitve FURS v letu 2014.

Tako, da, toliko sem imela pripravljeno za uvod, glede na pristojnost po 65. členu Zakona o javnih financah je pa Vlada pooblastila tudi več različnih predstavnikov ministrstev, da lahko pojasnijo izvrševanje proračuna svojega resorja v lanskem letu oziroma smo vam na voljo za vaša vprašanja.

Hvala lepa.