Hvala za besedo, spoštovana predsednica.

Lep pozdrav kandidatu za ministra gospodu Jožetu Novaku, lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom!

Najprej se zahvaljujem za dokaj izčrpno predstavitev tako vaše, bi rekel, strokovne poti za nazaj, kot tudi nekih usmeritev ki ste jih dokaj konkretno izpostavil. Bi pa že za uvod rekel, da upam, da ne naslavljate samo teh stvari ampak da jih boste reševali, ker slišati je bilo zelo tako učinkovito, tudi verjamem, da imate veliko izkušenj, tudi osebno se že poznava dolgo let, še iz popotresne obnove v Posočju, tako da kakšno stvar bi rekel, da lahko spremenite. Sem pa precej skeptičen, ker v veliki meri izhajate iz nekih dejstev, ki so veljala, bi rekel, praktično pred našim pristopom v Evropsko unijo in na koncu tudi zavez, ki smo jih na teh področjih sprejeli, ki pa so zelo omejujoča za vse to kar ste vi navajali v zaključku glede učinkovitosti, operativnosti pristopov, več stroke, itn. Verjamem, da tega vi niste doživel v tej svoji karieri, ki ste jo opisal, kajti vse te aktivnosti, o katerih ste govoril v preteklosti so bile v nekem obdobju, ko so te stvari potekale dejansko bolj, bi rekel, strokovno, bolj učinkovito, z večjim vključevanjem, kot ste sami rekli, stroke, tudi lokalnih skupnosti, ipd., v zadnjem obdobju pa imamo v bistvu veliko, ne bom rekel ovir, ampak težav ravno s tem, da se in stroka in vsi uradniki, za katere boste vi skrbeli, praktično ves čas sklicujejo samo na različne evropske uredbe, različne predpise in kot sami tukaj navajate in tukaj sem razumel ta vaš ZKP, zdravo kmečko pamet, je praktično ni več. In iz vašega navajanja sem razumel, da boste najprej poskrbel to, da bo nazaj nek pristop, ki išče rešitve, ki pomaga in investitorjem in, bi rekel, odpravljati probleme, ki jih imajo in lokalne skupnosti in drugi, ampak upam, da vam bo uspelo, to moram reči, se bojim pa, da so ti pristopi, ki so se v zadnjem obdobju uveljavili, mogoče neka težava, kar se kar se tega tiče. Nenazadnje tudi zaradi, bi rekel, napačnih sklepov te Vlade oz. odpravljanja nekaterih zakonodajnih stvari, ki so bile v prejšnjem mandatu v bistvu sprejete in so omogočale vsaj do neke mere večjo operativnost na tem področju. Tukaj govorimo o tako imenovanih trojkah, na katere boste naleteli pri vsakem umeščanju v prostor in na žalost je to ta Vlada kot prvi ukrep odpravila iz prejšnjega mandata.

Zdaj vi pravite ni, ni, nimate privilegija za uvajanje. To verjamem. Pravite, bili ste zdaj vključeni v poplavno pripravo poplavnega sanacijskega zakona, itn., tako da nekatere stvari imate v fokusu. Zdaj, rekli ste hitrejša obnova vodotokov. Zdaj, tukaj bom jaz postavil pač vprašanje, vsaj ene dve, tri stvari o katerih razmišljate, predvsem hitrejši obnovi vodotokov, pa predvsem me zanima ali pri tem razmišljate oz. ali bo tukaj neka usmeritev tudi v to, da se vodotoke začne urejati na izvoru, ne pa samo kasneje, ko že povzročajo večje težave, kajti v zadnjih letih ali pa v zadnjih 15. letih, 20. letih se to kaže kot največji problem pri urejanju vodotokov.

In pri tem tudi sprašujem, glede na to, da se govori o obnovljivih virih, in da je to neka zimzelena tema tudi v tej Vladi, jaz seveda podpiram tudi obnovljive vire, ampak v zadnjih obdobjih praktično nekega umeščanja malih hidroelektrarn, ne bom govoril o velikih, ampak malih hidroelektrarn, ki so lahko en dober inštrument za to, da se porečja v teh zgornjih delih vzdržujejo, s tem se lahko tudi te investitorje zaveže, bi bil po mojem mnenju en dober ukrep.

Zdaj pospešeno umeščanje infrastrukturnih objektov. Že na začetku sem povedal, da sprejeli ste en zakon, ki bo to onemogočil, ker kjerkoli smo do zdaj naleteli na umeščanje v prostor, ko se pojavijo skupine za zaščito, ki se lahko organizirajo praktično čez noč ustanovijo društvo, ki v naslednji fazi postane stranka v postopku, po vsej legalni zakonodaji, ki jo zdaj imamo, je to lahko velik problem. Tako da tukaj jaz razumem vašo pragmatično gledanje glede tega, sprašujem pa, kaj boste na tem področju naredili, ker sami veste iz izkušenj, ki so vam jih prenesli na ministrstvu, da se to nazaj omejuje, ravno iz tega naslova, ko se pojavi pač skupina, ki je legitimna, ampak vedno v prostoru so eni za, eni proti, vprašanje pa je, če so lahko vsi v taki meri stranke v postopku kot se pač zdaj dogaja.

Zdaj, rekli ste pospešitev postopkov nadomestnih gradenj v primeru poplav. Vesel sem, da ste upoštevali naše sugestije, da se končno že naredi ena ocena koliko teh nadomestnih objektov bomo rabili. Prišli ste do številke 330, na drugi lokaciji pa približno 80, na obstoječih lokacijah, kar pomeni cirka 400 objektov. Zdaj, za primerjavo, v prvem potresu je bilo takih objektov predvideno 4000 pa nekaj v oceni takrat popotresne obnove in v zakonu, tako da te številke niso tako gromozanske, da se tega ne da urediti. Vas pa opozarjam že zdaj, pri teh postopkih se kasneje veliko zapletov pojavi predvsem na račun teh lastniških razmerij in obstoječih objektov in na novi lokaciji, itn. Tu ste omenili neke poenostavitve, ki jih pa, moram reči, v tem zakonu, ki ga imamo zdaj v obravnavi, žal ne vidimo. In sprašujem, katere poenostavitve postopkov ste pri tem imeli v mislih.

Zdaj, pri vodotokih sem že vprašal, to bi rad slišal. Vodotoki na izvoru in to preventivno, ne samo na poplavnih območjih oz. na teh območjih, kjer so bile zdaj poplave, ampak govorimo za celotno Slovenijo, ker sami ste omenil glede na podnebne spremembe se bo to lahko ponavljalo in do zdaj smo imeli slabe izkušnje s temi koncesionarji, ker so se ukvarjali samo z vodotoki takrat, ko so v višinskem delu, ko je že praktično prepozno. S tem imamo tudi veliko težav z nanosi določenih materialov, ki bi se lahko uporabili tudi za viške surovin, itn., ampak tam so ti koncesionarji, pa tudi ARSO izredno, izredno rigidni in omejujoči, tako da upam, da se bo na tem področju mogoče skozi poplavno uredbo vseeno prišlo do nekih bolj pragmatičnih rešitev, ki bodo skozi te ukrepe na vodotokih tudi povečali to poplavno varnost, predvsem pa moramo na izvoru teh vodotokov začeti urejati, bi rekel, ta porečja zato, da nimamo dejansko bistveno večjih škod v nadaljevanju.

Zdaj ko ste govorili o uredbi za vodovarstvena območja, me tu zanima. Kaj boste ukrenili glede vodovarstvenega območja na območju kanala C0, kjer imamo zdaj tudi nekatere postopke v teku? Vi ste govorili, da občine imajo določena območja zavarovana, država pa ne. Zdaj večje razlivne površine, tukaj se lahko strinjamo, je pa pomembno ravno pri razlivnih površinah, da te vodotoke, ki so hudourniškega značaja, na nek način omejujemo od začetka zato, da na teh razlivnih površin nimamo pol preveč na nosov in havarij, ampak, da so te površine poplavljene in ko poplava gre stran, da nimamo dodatnih stroškov z odvozom teh površin, tako da upam, da gre v tej smeri ta vaš, ta vaša pobuda.

Kar se tiče prostora, omenili ste nadomestne gradnje. Tega sem se že dotaknil. Celostno prostorsko strategijo prostora kot odgovor na podnebne spremembe. Zdaj, tu bi prosil mogoče za eno ali dve usmeritvi, kaj pri tem imate v planu, ker v tem zadnjem obdobju smo večinoma se ukvarjali samo s fotovoltaiko in prioritetnim umeščanjem teh naprav v prostor, poleg tega še nekih napajalnih postaj za oskrbo vozil, ampak to je sicer na papirju vse zelo lepo. Vi, ki ste se veliko ukvarjali z umeščanjem v prostor, pa sami veste da to ni tako enostavno, in me zanima kako gledate na ta dva zakona, ki ne pospešujeta tudi hitrejšega umeščanja ostalih infrastrukturnih zadev, ki so vezane na oskrbo teh in fotovoltaičnih elektrarn in napajalnih postaj za vozila.

Dotaknil ste se potresne resolucije. Jaz moram reči, da zame je bilo to nek dokument, ki prav veliko nekega resnega pristopa nima, s strani na stran se neke stvari ponavlja. Vi ste zdaj navedel vsaj nekatere bolj konkretne usmeritve, ki naj bi se v nadaljevanju v smislu akcijskih načrtov izvajala. To podpiram. Bi pa želel videti mogoče o čem razmišljate. Omenil ste visoke objekte, predvsem v mestnih središčih, javne objekte, na to smo opozarjali tudi v razpravi. Želel bi pa slišati to kar sem tudi poudaril, da se kot država odločimo tudi pri individualnih gradnjah ali pa pri nekaterih drugih stvareh, katere tehnologije so najbolj primerne za to, da se tudi tista industrija, ki se ukvarja z nekim gradbeništvom, lahko na dolgi rok usmeri v to smer.

Zdaj, prostorska strategija po regijah. Rekli ste, imamo nek plan prostorskega razvoja Slovenije. Vi pravite, da je bistveno boljši od prejšnjega. Jaz sem kar nekaj teh strategij gledal in na žalost neke velike dodane vrednosti v teh papirjih ne vidim. Zdaj po regijah mislim, da bi bilo smiselno, ker nesmiselno je nalagati vsem lokalnim skupnostim neke načrte, kjer morajo opredeliti tako prometne študije kot vodovarstvene, itn., vemo pa vsi, da so te, te vsebine povezane in to delati z eno občino je v bistvu en velik nesmisel in upam, da boste odpravili te zahteve, ki jih imajo lokalne skupnosti za izdelavo nekih kvazi študij, ki ne služijo dobesedno ničemur, ker so to res stvari, ki morajo biti vsaj na regionalnem nivoju opredeljene in to podpiram to vaše razmišljanje. Se tudi strinjam z vašo ugotovitvijo, da DPN pa tudi OPPN ne smejo trajati pet do deset let ali pa 20 let. To je absurd absurdov in me zanima v kateri smeri vidite poenostavitve, tudi v smislu nadgradnje. Običajno imamo OPPN, pa tudi podrobne prostorske načrte na lokalnem nivoju, pa investitor ponovno hodi na upravno enoto po ista soglasja, to je podvajanje nekih postopkov, tukaj bo treba verjetno neke poenostavitve z vaše strani uveljavljati. Pri naravi pa nisem najbolj razumel. Po eni strani ste govorili o tem, kako imamo omejitve pri gradnjah, na drugi strani ste rekli, da je preintenzivna gradnja v Sloveniji, in da je treba zagotavljati biotsko raznovrstnost in ohranjanje narave. To ne gre nekako skupaj. Imamo omejitve pri umeščanju infrastrukture, pri umeščanju nekih projektov, na drugi strani bi pa še bolj ščitili neka, neko biotsko raznovrstnost. Vemo, da Slovenija ima s tega vidika veliko prednost pred drugimi in tu konkretno vprašanje. Natura 2000. Rekli ste boljše upravljanje. Kaj zdaj to konkretno pomeni? Ali to pomeni tudi v določenih primerih umik Nature iz nekega območja, kjer je totalen nesmisel, kar se večkrat pokaže v praksi, pa mogoče opredelitev na nekem drugem območju ali celo zmanjšanje Nature ali pa nekih območij, ki so zaščitene. Ker jaz sem že to prejšnjemu ministru dal vprašanje, ne razumem, da lahko ministrstvo s sklepom, z neko uredbo o neki zaščiti, ne more pa tega spremeniti. Če lahko zakon spreminjamo v Državnem zboru pomeni, da tudi neka Natura ne more biti zacementirana, pa predvsem zato, ker so te podnebne spremembe tako izrazite, pa se pojavljajo neke spremembe in tukaj me zanima vaše razmišljanje, ker ko berem jaz originalne dokumente evropske, ne govori o prepovedih, ne govori o tem, da se ne sme spreminjati ali pa zmanjševati ali pa spremeniti območij, itn. Tako, da tukaj bi rad slišal vaše odgovore. Kar se tiče velike zveri. Jaz tukaj skoraj verjamem bi rekel stroki, ki govori o tem, da je nekaterih zveri dejansko preveč. Povedal bom, moje območje, medved sicer je bil avtohton v Posočju, volk pa nikoli, pa smo imeli zdaj napad volka v Trenti, kar je nonsens. Tako da, to število je dejansko preveliko, kar vidimo tudi iz dogodkov, ki se dnevno dogajajo pri rejcih živali. Pa zanimivo je, da niste se dotaknili šakala, ki pa sploh ni bil avtohton prebivalec tega območja. Govorili smo o risih tudi že v preteklosti, ki pa navkljub temu, da smo jih naselili, se niso preveč razširili, kar pomeni, da so znotraj nekega normalnega habitata, nič pa ne naredimo s temi prejšnjimi, se pravi, z volkom pa šakalom, ki pa tudi povzroča veliko težav, pa ni avtohton prebivalec tega našega konca.

Zdaj, zato me zanima, v katero smer bolj razmišljate. Ali boste prisluhnili vedno tej okoljevarstveni stroki, ki v vsaki stvari vidi, vidi težavo in je treba vse zaščititi, ampak glejte, roko na srce, 30, 40 let nazaj nobene naravovarstvene stroke velike ni bilo, pa smo ravno tako ohranjali celotno Slovenijo zeleno in vzdrževano. Zdaj je pa vsaka stvar problem, ko je treba neko stvar spremeniti in še, ko imamo strokovne podlage, nekateri najdejo tisoč in en izgovor, tako da tu bo treba enkrat verjetno presojati, kaj je pomembno in kaj ni.

Zdaj, pri Zakonu o zapiranju rudnika razumem to vašo usmeritev. Me pa zanima pri Zakonu o rudarstvu, zdaj omenili ste, da ne bo podaljšanja, ampak to velja potem tudi za peskokope in podobne stvari. Je to izločeno. Okej. Niste pa nič omenil drugega bloka nuklearke. Kakšno je vaše stališče do tega? Sicer se pa strinjam z vami, več stroke, pa več konstruktivne razprave med posameznimi ministrstvi, pa več tistega kar sem na začetku omenil, ZKP, pa manj neke kvazi papirologije, ki je sama sebi namen, pa dela sam težave, predvsem ministrom ponavadi, pa tudi drugim operativnim službam. Tako da, par vprašanj sem vam zastavil.