Najlepša hvala.

Torej, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o utemeljitvi in sporočanju izrecnih okoljskih trditev je Komisija objavila marca lani. Njen namen je omogočiti potrošnikom, da bodo bolje obveščeni o okoljskih vplivih posameznih izdelkov in s tem svoje potrošnje, kar jim omogoča boljše odločanje. Trenutno je na trgu precej nekih oznak in označb in trditev. Razen energijske nalepke so vse neobvezne, stanje zanesljivosti, nadzora in preglednosti pa je različno. Za nekatere okoljske znake je bolj opredeljeno, kako se preverja, da je to, kar trditev izpostavlja, resnično, za nekatere je pa ta preglednost bistveno manjša. Trenutno obstajajo tudi različni modeli upravljanja, ker so modeli upravljanja določeni za posamezno označbo posebej. Čedalje večje število okoljskih znakov in označb, ki se pojavlja, pomeni, da je zmeda na trgu že zdaj precejšnja in da se lahko samo še stopnjuje. Potrošniki se namreč zaradi morebitnih zavajajočih nazivov ali pa označb soočajo z zavajajočimi, zavajajočimi poslovnimi praksami, z nejasnimi ali pa slabo utemeljenimi trditvami in posledično ti znaki niso nujno znak trajnosti, zagotovo pa niso pregledni ali pa verodostojni.

Cilj predloga direktive je torej povečati raven varstva okolja, zaščititi potrošnike in podjetja pred zelenim zavajanjem in s tem omogočiti, da sprejmejo informirano odločitev na podlagi verodostojnih trditev in znakov. S tem se izboljšuje tudi pravna varnost v zvezi z okoljskimi trditvami, kar prinaša tudi enake konkurenčne pogoje na notranjem trgu in povečuje konkurenčnost tistih gospodarskih subjektov, ki si prizadevajo za to, da povečujejo okoljsko trajnost svojih izdelkov. Sama direktiva določa, definira, katere so takšne trditve oziroma znaki, ki se lahko pojavljajo na izdelkih, določa načine preverjanja teh trditev, večinoma preko zunanjih preveriteljev, in tudi obveznosti podjetij, teh, ki dajejo te izdelke potem na trg, da hranijo dokaze o tem, da o trajnosti teh izdelkov, če poenostavljeno povem, imamo določene znake, recimo Ecolabel, ki je na evropski ravni usklajen in tudi prenesen v Slovenijo. Če vidimo ta znak, vemo - kaj? -, da ta znak je prestal nek bolj rigiden test. Znajdejo se pa na policah tudi kakšni izdelki, kjer se v imenu izdelka recimo pojavlja izraz ekološko ali pa trajnostno, kjer pa ni sistema kontrole, nadzora nad tem. Ne ve se, kdo je preveril, da ta trditev drži, in tudi ni urejeno sankcioniranje v zvezi z zavajanjem, vsaj ne v sklopu takega zakonodajnega akta, ki bi opredeljeval okoljske trditve. To se poskuša uveljaviti s to direktivo, zato jo Slovenija podpira.

V stališču predlagamo, da Slovenija podpre cilje, ki jih zasleduje ta predlog. V stališču navajamo, da so predlagane rešitve potrebne in dobrodošle in tudi, da imajo potencialno lahko potem s tem dober vpliv na okolje in kakovost življenja. Opozarjamo pa v stališču na nekatere podrobnosti, ki jih bo treba pozorno obravnavati in upoštevati ob nadaljnjem usklajevanju akta, in sicer: da se zagotovi izvedljivost in usklajenost te direktive z drugimi pravnimi akti EU in zlasti z vidika velikosti in kompleksnosti evropskega trga in tudi tega, da na ta trg prihajajo izdelki tudi iz tretjih držav, nenazadnje pa tudi preko spletnih naročil. Nadalje menimo, da je potrebno pazljivo urediti nadomeščanje in zamenjavo obstoječih sistemov označevanja ter režimov označevanja. Tisti sistemi, ki so že zdaj pregledni, se bodo ob sprejetju te direktive tudi še nadalje uporabljali, tisti, ki pa nimajo zdaj rigidnega sistema preverjanja, bodo morali ta sistem vzpostaviti ali pa se mora ta označba prenehati uporabljati. Opozarjamo pa tudi na administrativno breme, ki ga utegne ta direktiva prinesti, in sicer tako za pristojne organe kot tudi za podjetja, zlasti za mala in srednje velika podjetja. Z vidika varstva potrošnikov menimo, da je ureditev dobrodošla, zagovarjamo pa dosledno to, da morajo biti te trditve predstavljene na jasen način, vključno s tem, da je v uradnem in razumljivem jeziku.